Pečarič, Herman (1908–1981)

PEČARIČ Herman, slikar, r. 6. mar. 1908 v Sp. Škofijah pri Kopru, u. 31. dec. 1981 v bolnišnici v Ankaranu. Oče Miha, zidar, mati Marija Pečarič, gospodinja. Po osn. š. (1921) je postal 1923 trg. vajenec v Postojni, po večerni vajenski š. pa trg. pomočnik. Ker ni dobil ustrezne zaposlitve, je 1927 odšel v Jslo. Živel je v Lj., Mrbu, Bgdu in Dalmaciji ter opravljal najrazličnejše poklice. Šele ko se je 1930 v Mrbu redno zaposlil, je začel misliti na slikarstvo. Prve napotke mu je dal Anton Gvajc. Čez nekaj let se je vpisal v večerno slik. š. Probuda v Lj., kjer so ga učili Saša Šantel ter Mirko in Rajko Šubic. V tem času se je izpopolnjeval tudi pri Henriki Šantel v oljni tehniki. 1940 je skupaj z Lojzetom Perkom razstavljal v Mrbu. Ob razpadu Jsle aprila 1941 je bil odpeljan v nem. taborišče. Iz tistega časa je ohranjenih 220 risb in skic. Po vojni se je vpisal na ALU v Bgdu, kjer je 1950 diplomiral. Vrnil se je na Prim. in se odločil za samostojni poklic likovnika. Odločitev za slov. Istro in morje pomeni njegovo slikarsko opredelitev temeljnih motivov, ki jih je poslej gojil vse do smrti. Naselil se je v Piranu. Začel je razstavljati v Kopru, Piranu, pozneje še v Bgdu in drugod. Nekaj časa je tudi izdeloval scene za ljudsko gledališče v Kopru ter ilustriral tednik SlovJ. Mnogo je potoval po svetu, a se vedno rad vračal v Piran k svojim morskim in istrskim motivom. Petdeseta leta so čas njegovega najbolj intenzivnega slikanja v naravi v postimpresionistični maniri. Poleg ladij je slikal motive iz Pirana in istrskih mest ter istrsko krajino z značilnimi atributi. V šestdesetih letih se je ukvarjal z drznejšimi likovnimi poskusi in iskal v smeri geometrične analize motiva. »Pečaričevo slikarstvo se tako deli na troje bistveno različnih poglavij: na čas predvojnega amaterskega uvajanja v umetnost, na slikarsko in vsebinsko zaokrožen opus del iz vojnega ujetništva in na bistvo in glavnino njegovih likovnih prizadevanj, njegovega krajinarstva po vojni. Pečaričeva umetnost je zasidrana v tradicionalizmu predvojnega in povojnega realizma. Smelo in preudarno je sprejemala pobude in iskanja avantgardnega likovnega jezika. Iz kvalitete, ki postavlja slikanje P. ob Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala v sam vrh novejših slikarskih dosežkov slovenskega Primorja, je znal P. uveljaviti novo likovno realizacijo obmorske krajine« (Mirko Juteršek). Obalne galerije so mu 1979 priredile veliko retrospektivno razstavo z dokaj izčrpnim katalogom, v katerem je nadrobno opisal svojo življenjsko pot. Razstava je bila prenesena v lj. Moderno galerijo. Ljubljansko občinstvo se je tako prvič temeljito seznanilo z njegovim delom.

Prim.: Sinteza št. 61, 62, 63, 64, Lj. dec. 1983, 14; Retrospektivna razstava Hermana Pečariča, Obalne galerije Piran 1979; Herman Pečarič – retrospektivna razstava, Moderna galerija Lj. 1979; Delo 6. jan. 1982; PDk 7. jan. 1982.

M. Bajc