Pečanac, Nedeljko (1938–)

PEČANAC (PEĆANAC) Nedeljko, akad. slikar in grafik, r. 17. jul. 1938 v Drvarju (Bosna), živi in dela v Novi Gor. Oče Ilija, delavec na železnici, mati Džuja Stojanović, gospodinja. Kot vojna sirota je otroška leta preživljal v različnih krajih v Sji, kjer je tudi obiskoval nižje razr. osn. š. (od 1946 do 1950 v Slivnici pri Mrbu, na Vranskem in v Pridvoru pri Kranju). 1951 se je vrnil v Drvar, kjer je obiskoval dva razr. nižje gimn. (1951, 1952) in se 1953 vpisal v triletno poklicno š. (strojno ključavničarstvo). Od 1955–58 je obiskoval tudi š. za oblikovanje, oddelek za uporabno grafiko v Sarajevu. 1959 je uspešno opravil sprejemni izpit na lj. ALU in se vpisal na odd. za slikarstvo. Diplomiral je 1963 in se vpisal in opravil kasneje tudi specialko na odd. za restavratorstvo in konservatorstvo (1963). Kot restavrator je prejel štipendijo it. vlade in se izpopolnjeval v Rimu. Kot restavrator in konservator je delal v NarG v Lj. (1965, 1966), potem pa do 1969 kot likovni pedagog v Novi Gor. in v Tolminu. Od 1979 ima status svobodnega umetnika. P. je član Društva slov. likovnih umetnikov, od 1969 do 1973 je bil tudi član mednar. likovne skupine 2XGO. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, keramiko in kiparstvom. P-ev opus je raznovrsten v formalnem in tehničnem pogledu z značilnimi različnimi fazami, kjer opazimo v slikarstvu in grafiki kot tudi v kiparstvu določene vsebinske konstante, ki jih »zdaj neposredno izpostavi, zdaj spretno stilizira, prikrije ali zgolj nakaže v konceptualizirani geometrijski varianti« (B. Kovič). V šestdesetih letih se je pretežno posvečal slikarstvu, v sedemdesetih kiparstvu, na prehodu v osemdeseta leta pa je posegel po grafiki (sitotisk), ki postane njegova primarna tehnika v tem obdobju. V vseh njegovih zvrsteh pa prepoznamo »avtorjevo očaranost s telesom, z erotiko, z organskim nasploh«. V slikarstvu in grafiki prvega obdobja izstopajo literarne prvine ter dekorativni elementi (bajka o dekletu in konju, arabeskni filigranski vzorci) in številni erotični motivi, predstavljeni neposredno po narativno mimetičnem principu. Ta motiv zaživi v kiparstvu z aluzivno stilizacijo kot napeta vegetativna forma. V barvnih sitotiskih s konca sedemdesetih lat se najprej pojavijo motivi, sorodni njegovim skulptuiram, kasneje pa sledijo krajine. Tu se P. osredotoča na problem optične prezentacije pojava samega, ki ga pripelje do realizacije pikturalnega znaka, ko se namesto abstrahirane krajine v njegovih kompozicijah »pojavijo čisti geometrijski liki, najpogosteje variacije kroga in krogle« (B. Kovič). – Za svoje delo je prejel številne nagrade: Odkupna nagrada na mednar. razstavi keramike v Albisoli (It., 1969); odkupna nagrada Kult. skupnosti Sje za skulpturo (hrani Goriški muzej, 1973); odkupna nagrada Kult. skupnosti Koper za skulpturo (1974); nagrada Skupščine občine Piran na 13. mednar. Ex-tempore v Piranu (za najboljše delo na temo Piran, 1978); orden dela SFRJ (za pedagoško in umetniško ustvarjanja, 1979); odkupna nagrada na mednar. Ex-tempore v Lipici (1980); diploma na 15. mednar. Ex-tempore v Piranu (1980); medalja občine Gorica »Gorizia città d'Europa« (1984). Študijsko je potoval po It., Franc, Grčiji, Češkem in Madžarskem. Pripravil je vrsto razstav: samostojne od leta 1965 naprej – Obrenovac (1965), Rim (1966), Genova (1966, 1968, 1969), Albisola (1967, 1968, 1969, 1970), Desio (1969), Gorica (1969, 1979, 1984), Gradišče ob Soči (1969), Ronke (1970), Sežana (1970, 1980), San Pier d'Isonzo (1970, 1980), Conegliano (1972), Kranj (1972), Portorož (1973), Koper (1973, 1980), Lj. (1974, 1983), Nova Gor. (1974, 1981), Ajdovščina (1975), Lipica (1975), Piran (1975), Tolmin (1979), Idrija (1980), Tržič (1981), Mrb. (1981), Novo mesto (1981), Celje (1981), Trst (1983), Dubrovnik (1983) in skupinske od leta 1963 – Bgd (1963), Gorica (1968, 1971, 1972, 1973, 1974, 1975, 1978), Gradež (1968), Milan (1969), Albisola (1969, 1981), Genova (1969), Savona (1969), Idrija (1969, 1980), Sežana (1969, 1980), Nova Gor. (1969, 1974, 1975, 1976, 1977), Trst (1970, 1973), Deskle (1970), Ajdovščina (1970, 1976, 1977), Benetke (1970), Hruševica (1971), Reka (1971), Kranj (1971, 1980), Koper (1971, 1976, 1980), Piran (1971, 1976, 1977, 1978), Subotica (1972), Ilirska Bistrica (1972), Lj. (1972, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1981, 1985), Zenica (1973), Treviso (1976), Ferrara (1976), Celovec (1976), Videm (1976, 1977, 1981, 1982, 1983, 1984), Solkan (1976, 1977), Čedad (1977), Štandrež (1978), Sarajevo (1979, 1981), Zgb (1980), Bitola (1981, 1984), Kyoto (1981, 1982, 1983, 1984, 1985), Seul (1982, 1983), Charleville-en-Mezièrs (1982), Cetimje (1982), Cabo Frio (1983); Heidelberg (1983), Beljak (1983), Krmin (1983), Rio de Janeiro (1983), Sao José de Rio Preto (1983), Kunsan (1985), Chonbuk (1985).

Prim.: Osebni podatki; bibl. vključeno do 1973 v katal. Nedeljko Pečanac, Mestna gal. Lj., okt.–nov. 1974; m.(iliko) r.(ener), Razstava grafik in risb v gal. »La bottega«, PDk 1974, št. 164, 3; Jan. Mesesnel, Objekt in design, Delo 1974, št. 250, 8; Brane Kovič, Prim. umetnika v Lj., PrimN 1974, št. 46, 4; L. J., Skupna razstava novogoriških likovnikov Pečanca in Jejčiča, PDk št. 264, 5 in 6; Mir, Pečanac razstavlja v gal. Meblo, PrimN 1975, št. 2, 11; Mar. Brecelj, Umetnik, ki noče biti uklenjen v vezi doseženega ustvarjanja, PDk 1975, št. 9, 5; Pečanac v ajdovski gal., PrimN 1975, št. 11, 11; Brane Kovič, Skulpture in grafika N. Pečanca, PrimN št. 38, 11; N. Pečanac razstavlja v Tolminu, PrimN 1979, št. 10, 8; Pečanac razstavlja v Gor., PrimN 1979, št. 53, 8; m. r., N. Pečanac v gal. »Il Torchio«, PDk 1980, št. 3; F.(ulvio) M.(onai), Mondo emotivo di Nedeljko Pečanac, Picc. 1980, št. 10112 4; Andr. Medved, Optične indukcije, PrimN 1980, št. 29, 5; Isti, Slika se drobi v igri, Delo 1981, št. 80, 8; Lepa mednar. uveljavitev, PrimN 1981, št. 70, 5; Mar. Tavčar, Jure Mikuž, Brane Kovič, And. Medved, uvodi v katal. osebne razst., gal. Meblo Nova Gorica, 18.–31. XII. 1981; And. Medved, Pot navzgor in pot navzdol je ena in ista, PrimN 1982, št. 3; L. D., Grafica nel segno dell'amicizia, Picc 1982, št. 220, 3; Brane Kovič, Naša grafika v Vidmu je slabo predstavljena, Delo 1982, št. 250, 6; Brane Kovič, Jure Mikuž, Fulvio Monai, uvodi v katal. osebne razst., Sala Mostre dell'Auditorium di via Roma, Gorica, 26.V.–16. VI. 1984; V avditoriju do 16. jun. razstava del N. Pečanca, PDk 1984, št. 127, 8.

Nsn.