Pavšič, Tomaž (1931–2019)

PAVŠIČ Tomaž, kulturni delavec, publicist in prof., r. 21. dec. 1931 v Otaležu; oče Anton, delavec (priučen krojač, rudar, cestar), mati Antonija Lapanje, gospodinja. Obiskoval je pet razredov it. osn. š. na Travniku (Otalež), kasneje štiri razrede nižje gimn. (v Cerknem 1945–47, v Idriji 1947–48), višjo gimn. v Postojni (1948–52). Na Filoz. fak. v Lj. je študiral slavistiko (slov., srbohrv., 1952–56 in 1957–58), diplomiral 1965. 1956–57 je služboval kot vzgojitelj v Mladinskem domu v Tolminu. Pri vojakih je bil v Zadru in Zgbu (1958–59), nato poučeval franc. in kasneje slov. na gimn. Jurija Vege v Idriji (1959–69). Od 1969–71 je bil poklicni tajn. ZKPO v Idriji, kasneje pa je prešel v muzejsko službo: od 1971 do 1980 v GorMuz, najprej kot kustos-dokumentalist, od 1978–80 vodja GorMuz pripadajoče Tolminske muzej. zbirke. 1980 se je zaposlil v Mestnem muzeju v Idriji, kjer je sedaj višji kustos. Na vaških kult. prireditvah je sodeloval že v vojnih letih, po vojni nastopal na šolskih in društvenih prireditvah v Cerknem in Idriji. Na gimn. v Postojni je nekaj časa vodil MKUD Srečko Kosovel in mlad. organizacijo, tu se je udejstvoval tudi pri Gledališču za Slov. Prim. (1950–52). Že kot dijak je dopisoval v časnik Nova Gorica in kasneje v PrimN. 1954 je prišel v vodstvo Kluba prim. študentov v Lj. Sodeloval je pri ustanavljanju revije Bori in postal sour. priloge primor. študentov Naš glas v PrimN (1955). Istega leta je začel sodelovati z »vodopivci« (Prim. akad. zbor Vinko Vodopivec) kot napovedovalec in časnikarski poročevalec, se udeležil številnih gostovanj doma in v tujini, 1975 napisal in bral besedilo za TV oddajo o tem zboru, pripravil večino brošuric ob zborovih jubilejih. Za JKol 1977 je napisal članek Vinko Vodopivec pevec ljudske duše. Ob 25-letnici skladateljeve smrti. 1983 mu je Prim. akad. zbor Vinko Vodopivec ob praznovanju 30-letnice podelil v Kopru posebno priznanje. V času prvega službovanja v Idriji je dejavno posegel v tamkajšnje kult. življenje in objavljal članke z idrijsko problematiko v IdrR, PDk, PrimN in drugod. Jeseni 1965 je skupaj z J. Felcem, J. Carjem, M. Božičem, R. Terpinom, E. Miklavčičem in I. Uršičem ustanovil revijo Kaplje, ki je prvič izšla kmalu po novem letu 1965. Več let je bil njihov odg. ur., sicer pa glavni povezovalec med Kapljami in trž. oz. gor. krogom pisateljev, publicistov in kult. delavcev. V Kapljah (1967, št. 7–8) je ob izidu Kocbekove listine objavil daljše razmišljanje Kocbekovo pričevanje, v sestavku Complexus Slovenicus polemiziral s F. Šetincem (Kaplje 1967, št. 9), v zadnji št. (1972, št. 26) objavil dnevniški zapis Benečija. Utrinki iz nenapisanega dnevnika. Kot predstavnik Kapelj se je skupaj z B. Pahorjem zmenil za skupen nastop primor. revij. Tako je dec. 1968 izšla »tupeljška izjava« s 23 podpisniki iz matične in zamejske Prim., sledile so okrogle mize v Trstu, Idriji in na gradu Kromberk (1969–70–71). 1969 je dal pobudo za ustanovitev idrijskega Komornega zbora. 1970 je v Dragi predaval o temi Kulturna povezanost (Slovensko usodo krojimo vsi, Trst 1971, 139–51). Istega leta je v gled. listu za Prvo srečanje pionirskih igralskih skupin Slovenije v Idriji objavil članek 200 let idrijskega gledališča. Objavil je tudi nekrolog Francetu Bevku v spomin (Kaplje 1970, št. 19). Od 1971 do 1973 je bil v ur. odb. celjske NM, ki mu je 1973 podelila nagrado za dva članka (Malikovanje prostaštva, 1972, št. 5, in Zvestoba slovenskemu imenu, 1972, št. 8), uvrščena med revijine najboljše prispevke v letu 1972. Sodeloval je z gor. SKAD-om pri zbiranju predavateljev in tako predstavil E. Kocbeka in P. Zidarja. 1973 je kot ponatis iz PDk (27. dec. 1972 – 4. jan. 1973) izšla v Novi Gor. brošura Kulturno delo Kluba starih goriških študentov, o klubu pisal tudi v članku Njih delo bo ostalo (JKol 1974). V GorLtk (1979, št. 6; 1980, št. 7; 1981, št. 8) je objavil topogr. popis Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin, v isti reviji je več let poročal o furlanskih publikacijah Ce fastu? in Sot la nape. 1978 je z B. Marušičem, M. Filijem in I. Jermolom predlagal postavitev spomenika I. Preglju na Mostu na Soči; postavljen je bil 1983. 1980 je na Plenumu kulturnih delavcev OF v Novi Gor. nastopil s predavanjem France Bevk in Cerkljanska (objavljeno v publikaciji France Bevk borec in pisatelj, Nova Gor. 1980, 34–40). 1983 je na Trinkovem simpoziju v rimskem Sloveniku predaval na temo Ivan Trinko – pesnik Beneške Slovenije; predavanje je ponovil istega leta v Katoliškem domu v Gor. in 1984 na Srednji verski š. v Vipavi. Po smrti E. Kocbeka, s katerim sta si bila prijatelja, je v reviji 2000 (1983, št. 25–26) objavil spominski zapis Srečanja s Kocbekom. – P. se kot odločen zagovornik enotnega slov. kult. prostora že več desetletij zanima za zamejstvo v It. in Avstr., še posebej za Beneško Slov. in Rezijo, kamor pogosto vodi različne ekskurzije. O tej snovi je večkrat pisal, tako v Kapljah, GS, PDk in drugod. V NL (31. maja 1984) je po majski manifestaciji v Gor. objavil razmišljanje Biti na Travniku... Vtisi in občutja nezamejca. Kot slavnostni govornik je nastopil na številnih prireditvah in napovedoval oz. povezoval sporede na pev. praznovanjih (Primorska poje, srečanja izborov na Brjah). Govoril je tudi na več slikarskih razst. in knjižnih predstavitvah. Večkrat je v sodelovanju s Klubom starih gor. študentov nastopil kot slavnostni govornik pri odkrivanju spomenikov oz. obeležij slavnim prim. možem, tako 1968 V. Vodopivcu v Ročinju, 1976 A. Gregorčiču v Novi Gor. in bratoma Kožlin v Biljani, 1981 S. Krelju v Vipavi. Bil je tudi glavni govornik na proslavi 140-letnice rojstva S. Gregorčiča v Kobaridu, njegova izvajanja je pod naslovom Gregorčičev jubilej v Kobaridu objavil NL (28. jura. in 5. jul. 1984). V letih 1984–85 je v okviru idrijskih Muzejskih večerov predaval o temi Kulturnozgod. pot po idrijski občini. Sestavil je Kazalo Idrijskih razgledov 1956–1980 (objavljeno v IdrR 1985, št. 26–28). – P-eva kulturnoprosvetna in publicistična dejavnost je raznolika, vendar v njej prevladujejo idrijske in cerkljanske starožitnosti ter slov. narodna problematika v matični domovini in zamejstvu, s posebnim ozirom na vprašanje položaja in enakopravnosti slov. jezika.

Prim.: Osebni podatki; GS 1967, št. 5; Kaplje 1968, št. 12–13; PDk 8. sept. 1970; KatG 10. sept. 1970; NL 10. sept. 1970; Slovensko usodo krojimo vsi, Trst 1971, 139, 204 (sl.); Družina 1. apr. 1973; KatG 3. nov. 1983; NL 3. nov. 1983.

M. V.