Pavlica, Franjo (1894–1945)

PAVLICA Franjo, mlekarski strokovnjak, sirar, r. 29. jun. 1894 v vasi Vas pri Rihemberku (Braniku), u. 30. apr. 1945 v koncent. taborišču Bergen-Belsen. Oče Franc, kmet, mati Frančiška Kodrič, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v domačem kraju, nato je končal dva zimska tečaja na dežel. kmet. š. v Gor (1908–10), strok. prakso pa je opravil na veleposestvu Rihemberk (1912–13), nato je pomagal na očetovi kmetiji do mobilizacije 20. okt. 1915. Bil je na fronti v Galiciji, Albaniji in na Piavi do 20. okt. 1918, kot prostovoljec na Koroškem pa do 19. jul. 1919, kjer se je boril v SHS Slov. planin. polku 47. triglavske divizije. 1920 je bil odlikovan z zlato medaljo Miloša Obilića za hrabrost. Po odpustitvi je bil čez poletje učitelj na Slov. kmet. šoli Hoprijan pri Velikovcu za poljedelstvo in živinorejo, nato pa do plebiscita oskrbnik sekvestriranega distrikta Trojer v Vovbrah veleposestva barona Ferd. Helldorffa v Zeleniki pri Grebinju (okraj Velikovec). Po zasedbi Prekmurja je bil z odlokom agrarne direkcije v Lj. imenovan za upravitelja sekvestra na veleposestvu Marije Zichy v Beltincih (1920–21), z odlokom Min. pravde SHS pa za drž. komisarja nad celokupno imovino grofa Žige in grofice Olge Batthyany v Tišini (1921–22). Po izvršeni agrarni reformi prekmurskih veleposestev je Pokraj. uprava za Sjo imenovala P. za pomočnika okraj. ekonoma v Murski Soboti, po premestitvi na okraj Dolenja Lendava je kot okraj. ekonom vodil kmet. službo v okraju Čakovec (Medžimurje, ki je tedaj spadalo pod velikega župana in oblastni odbor Maribor). V tem času je dobil državljanstvo kraljevine SHS z domovinsko pravico v Tišini (1921), v Zgbu je opravil drž. strok. izpit za službo kmet. referenta (1926) ter zaprosil za brezplačni dopust za nadaljevanje študija: končal je enoletno mlekarsko in sirarsko šolo v Kromeriži na Češkem (z odliko) ter opravil specializacijo v zadružni mlekarni Langager v Olstykke na Danskem (1929–30). S 1. jan. 1931 ga je ban dr. Drago Marušič (PSBL II, 377–79) imenoval za banovinskega potujočega učitelja za sirarstvo (s sedežem na drž. mlek. š. v Škofji Loki), po spremembi režima ga je ban dr. Marko Natlačen (PSBL II, 496–98) konec leta 1935 imenoval za v. d. kmet. referenta v Okraju Šmarje pri Jelšah, od tam pa je bil s 1. jun. 1936 prestavljen na banovinsko (kasneje spet državno) mlekarsko šolo v Škofji Loki za strok. učitelja za mlekarstvo. Ob okupaciji 1941 je bil odpuščen, od poletja 1941 do aretacije 27. jan. 1944 pa je delal kot potujoči učitelj za sirarstvo na Prehranjevalnem zavodu (Prevod) v Lj. – P. je bil med vodilnimi mlekarskimi strokovnjaki, specialist za mehke sire; uvajal in nadziral je sodobno delovanje in poslovanje mlek. zadrug, posredoval je javne prispevke in kredite za izgradnjo mlek. obratov in sirarn v Sji. Svoje izkušnje je od 1931 objavljal v Kmetovalcu in Mlekarskem listu. Kot prim. rojak in koroški borec je bil narodno zaveden, napredno usmerjen. V času januarske diktature je podpiral Samostojno kmetijsko stranko, krilo dr. Draga Marušiča, kasneje je sodeloval z društvi kmečkih fantov in deklet. Zaradi polit. opredelitve in volilne propagande ga je ban dr. Natlačen obtožil (I. No. 345/8 z dne 29. nov. 1936), da izkorišča službena potovanja in mesečni pavšal za strankarsko agitacijo, namesto da bi skrbel za napredek mlekarstva. Disciplinsko sodišče pri kraljevski banski upravi je obtoženega z razsodbo D.S. No. 41/7 z dne 17. jun. 1937 oprostilo od obtožbe. P. je bil med žrtvami preganjanih kmet. strokovnjakov, ki se niso udeležili volitev leta 1931 in 1935, oziroma so volili protirežimske kandidate.

Prim.: Rojstni in krstni list župnije Reifenberg, 8. okt. 1908; Poročilo o smrtnem primeru. Lj. mesto, št. 8671/74 z dne 17. maja 1947; družinski arhiv hčerke Dušane Rus, Cerklje pri Kranju; avtorjevi spomini.

Adč.