Primorski slovenski biografski leksikon
PAVLETIČ Andrej, duhovnik, socialni delavec, r. 10. dec. 1821 v Štandrežu pri Gor., u. 2. avg. 1886 v Gor. Študiral je v Gor. in bil posvečen v mašnika 21. sept. 1847. Takoj je nastopil službo kaplana pri župniku A. Pericu (gl. čl.) v Kanalu. To službo je obdržal nekako tri leta. Ko je 1856 prof. J. Budau (PSBL I, 151–52) zapustil ravnateljstvo gor. gluhonemnice, je to mesto prevzel P. in ga ohranil skoraj trideset let do smrti. Sploh je treba poudariti, da so bili prav slov. duhovniki glavni pobudniki, da se je v Gor. ustanovila gluhonemnica in da se je v polstoletnem delovanju povzpela do zavidljive višine v okviru staroavstrijske države. Ustanovitelj in prvi ravnatelj tega zavoda je bil Valentin Stanič (gl. čl.), njemu pa je sledil msgr. Jan. Budau. Tudi pozneje so zavod vodili slov. duhovniki. Zadnji med njimi je bil Ivan Reščič, ki se je zelo trudil, da je zavod spet zaživel po ogromnem razdejanju, ki ga je utrpel za prve svet. vojne. Ravn. P. je bil gluhonemim pravi oče. Med drugim je od nadškofa dosegel, da je v posebnih tečajih poučeval bogoslovce, kako naj postopajo z gluhonemimi, ki bi jih srečali v svojih župnijah. Skrbel je tudi za materialni razvoj ustanove. 1862 je z odkupovanjem sosednjih zemljišč zelo razširil zavodno posest, tako da so se gojenci in še celo bogoslovci lahko ukvarjali tudi z agronomijo. Za požrtvovalno delo je P. prejel najvišja priznanja iz Vatikana in dunajskega dvora.
Prim.: Ob stoletnici štandreške čitalnice, Gor. 1969, 52–53; R. Pedrazzoli, Note storiche riguardanti l'Istituto Prov. Sordomuti di Gorizia.
Rij.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine