Primorski slovenski biografski leksikon
PANGERC Josip, kulturni in politični delavec, r. 3. jan. 1868 v Dolini pri Trstu, u. 6. jul. 1925 tam. Oče Jožef, kmet, mati Uršula Kočevar. Župnik Jurij Jan (PSBL I, 567) je pregovoril starše, da so nadarjenega dečka poslali po osn. š. v domači vasi v Lj., kjer je dovršil orglarsko šolo. Kot 16-letni fant je prevzel orglanje v ž. c. sv. Urha, učil pa je tudi ljudske pesmi. Istočasno je postal občinski tajn. Ko so 1878 ustanovili v Dolini Bralno in pevsko društvo V. Vodnik, je P. v začetku 1883 prevzel pev. zbor in ga vodil do smrti. Več let je bil tudi društveni preds., odbornik Edinosti in preds. Okrajne kmet. zadruge (ustan. 8. sept. 1884), ustanovitelj Hranilnice in posojilnice (ustan. 9. avg. 1907) in Kopališkega društva po Kneippovem načinu (ustan. 1908). PD V. Vodnik je prirejalo vsako leto po več prireditev in veselic in vedno je nastopal tudi pev. zbor (opis v knjižici PD V. Vodnik, Dolina 1978, 5–9). 1901 so ga izvolili za župana in na tem mestu je ostal do 1914. 1908 so v Dolini sezidali novo šolo, v kateri je zdaj Sred. š. S. Gregorčič. Med njegovim županovanjem so zgradili šole v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Ospu. Na volitvah od 25. okt. do 5. nov. 1908 je bil v splošni kuriji izvoljen za istrskega dežel. poslanca. Prva seja je bila 22. jul. 1909 v Kopru, na 3. in 4. seji 16. in 17. nov. i. 1. je bil izvoljen v finančni in polit.-gosp. odb. Seje so bile burne, ker ital. večina ni hotela priznati Slov. in Hrv. jezikovne enakopravnosti ne delitve istrskih občin po narodnosti, čeprav je bilo Slovanov v Istri dve tretjini. Po neredih v zbornici 18. okt. 1909 je zastopnik vlade zaključil sejo in 29. jan. 1914 so razpustili istrski dež. zbor. P. je imel na Vnebohod 25. maja 1910 javni volilni shod v Loki na dvorišču gostilne Rondič za državno-zborske volitve 1911. Bil je dober govornik, ljudem je znal vlivati pogum in vztrajnost pri narodnem delu. Pakopali so ga na obč. stroške, trž. Novice pa so ob njegovi smrti zapisale, da je »umrl mož, ki je skoz vse svoje življenje – od rane mladosti in do zadnjega diha – žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči za gosp., kult. in polit. napredek svojega naroda«.
Prim.: Z. arh. Dolina; PD V. Vodnik, 1878–1978, Dolina 1978, 5–8, 46, 47, 9 skupinska slika; Novice 1925; J. Kramar, Marezige, Koper 1982, 69, 70, 99; podatki prof. B. Pangerca.
Jem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine