Pangerc, Boris (1952–)

PANGERC Boris, pesnik in kult. delavec, r. 3. avg. 1952 v Dolini pri Trstu. Oče Vincenc (1912–81), kmet, mati Frančiška Petaros iz Boršta pri Trstu 1912–56), gospodinja. Osn. in sred. š. v Dolini, Znanst. licej Fr. Prešeren v Trstu, matura 1972, slov. jezik in književnost na U v Lj., diploma 1978. Od sept. 1979 do sept. 1980 je bil časnikar pri PDku, v šol. letu 19S0/81 poučeval na tečaju 150 ur v Dolini in pri Sv. Jakobu v Trstu, od mar. do jun. 1983 na Trg. tehn. zavodu Ž. Zois v Trstu, od sept. 1983 poučuje na sred. š. S. Gregorčič v Dolini. Od 1968–70 je bil športni dopisnik PDk, od 1978–84 dopisnik PDk za obč. Dolino. Zbira ljudsko gradivo v Bregu in besedišče dolinskega govora. Doslej so izšli v JKol naslednji prispevki: Kako so nekoč v Bregu tolkli betudo (1982); Prehrana v Bregu(1983); Trave in zelišča v Bregu (1984); Pritrkovalci v Bregu (1985). V letih 1977–78 je sodeloval pri RTV Lj. z urednico Jasno Novak pri oddaji Od vsakega jutra raste dan; od 1979–80 je bil sodelavec Radia Koper. Za RAITrstA je pripravil cikle oddaj: Na produ Glinščice (1979). Slov. društva v Trstu in okolici (1981) in Beseda in pesem (1982). Od 1974–78 je študiral solopetje na glasb. šoli Fr. Šturm v Lj. pri prof. Majdi Hercogovi. 1973 se je pridružil Prim. akad. zboru V. Vodopivec v Lj. in bil 1974/75 njegov tajn. V letih 1976–78 je pel v meš. ansamblu Ancilla Vocis v Lj., od 1975–77 pri oktetu Majnica v Dolini, od 1975–79 v moš. zboru Val. Vodnik v Dolini, 1978 je sodeloval pri oživitvi Trž. okteta, postal njegov član in 1980 preds., od. jun. 1978 do jan. 1985 je sodeloval v KD Val. Vodnik, najprej kot preds. (jan. 1979–jan. 1982), nato kot odb. Od 1984 je član Društva slov. pisateljev, preds. Slavističnega društva Trst in član odbora za kulturo slov. jezika v trž., gor. in vid. pokrajini. – P. je začel objavljati pesmi in prozo v dijaških letih v LitV, M(Trst), Novi Mladiki, Zalivu, Mostu, Dnevu, PiČ, RAITrstA idr. 1972 mu je M(Trst) izdala pesniško zbirko Amfora časa. Zbirka obsega 38 pesmi in je ubrana na štiri glavne probleme: lepota in otožnost rodne kraške narave, iskanje ljubezni, sodobni življenjski problemi in spomin na umrlo mater, kateri je zbirka posvečena. Močna in prepričljiva sta zlasti prvi in zadnji del, kjer je tudi izraz svojski. Knjigi je napisala spremno besedo na ovitku Zora Tavčar. 1975 je izšla pri ZTT knjiga devetih črtic Beg pod Daglo. Vse so tesno povezane s pisateljevo ožjo domovino Dolino in tržaškim Bregom. Zgodbe so zasidrane v naravo, ki je prehranila toliko rodov, zdaj jo mladi zapuščajo, oblast pa jo razlaščuje. Pisatelj ljubi kmečko življenje, naravo opisuje z liričnimi navdihi v vseh letnih časih. Boli ga bezanje iz kmečkega sveta in narave, ker spodkopuje narodno samozavest in zdravo, duševno in telesno življenje, toplo domačnost, kmečke tradicije in življenjske navade. 1981 je izšla v Castelnuovo Magra (La Spezia) Pangerčeva dvojezična pesniška zbirka In legla je tišina – E scese il silenzio. V knjigi je 36 pesmi, skoraj polovico jih je vzel iz Amfore časa, v novih pesmih je njegov svet mračen, ker razlaščajo tujci njegovo rodno zemljo za industrijske potrebe in jo obdajajo s sivimi žičnimi mrežami. Tudi domača vas se je spremenila z novimi hišami, ostale so le »pohlevno rumena cerkev« in kamnite steze nad vasjo. Grozi še atomska nevarnost, zato se žalost spreminja v grozo in zbirka se zlije v misel na smrt. Italijanski prevod je oskrbela Jolka Milič iz Sežane, spremni besedi pa prof. J. Pirjevec in Paolo Bonatti. – P. je pripravil 1978 za 100-letnico PD Val. Vodnik recital Rod, ki poje (neobj.). Več njegovih pesmi so uglasbili.

Prim.: Osebni podatki; Jevnikar, Zam. lit., M(Trst) 1972, 77–78; 1976, 42–43; 1982, 58. O zbirkah so pisali: Amfora časa: Rafko Vodeb, Nova Mlad. 1972, št. 8; P. Stranj, PDk 2. apr. 1972; fj (Fr. Jeza), NL 27. apr. 1972; Z. P., KatG 11. maja 1972; H. Vogel, NRazgl 10. nov. 1972; Beg pod Daglo: Voj. Kocjančič, PDk 16. nov. 1975; Iv. Hergold, PDk 29. febr. 1976; In legla je tišina: Samo Simčič, NRazgl 9. okt. 1981.

Jem.