Pamberger, Ferdinand (1873–1956)

PAMBERGER Ferdinand, slikar in grafik, vodilni predstavnik poznoimpresionističnega realizma na Štajerskem, r. 13. nov. 1873 v Köflachu na zah. Štajerskem (Avstrija), u. 1. febr. 1956 v Gradcu. Po zaključku študija na Wiener Kunstgewerbeschule (učitelj Hans von Matsch) je krajši čas poučeval na dunajski Fachschule für Litographie, Stein- und Kupferdruck. Po letu 1902 je deloval v Gradcu, kjer je bil prof., precej časa tudi ravn. na tamkajšnji Kunstgewerbeschule. Med deli vrsta portretov pomembnih osebnosti tistega časa in številne krajine (olja, akvareli, tempere, pasteli, risbe), med katerimi izstopa predvsem nekaj graških vedut, ki sodijo med najpomembnejše izdelke štajerskega slikarstva prve polovice 20. stol. Med prvo svet. vojno je P. s činom nadporočnika (od 1. nov. 1914) deloval kot vojaški slikar in vodja umetniške skupine na Soški fronti, kamor je prišel jul. 1915 in ostal do konca vojne. Večji del svojih risb, pastelov in akvarelov, ki jih je naredil na Sveti gori (jul. 1915), na Krasu (avg. 1915–febr. 1916; mar. 1917), v spodnji Vipavski dolini (sept. 1915; okt.–nov. 1916), v Gorici in njeni najožji okolici (apr.–jun. 1917; maj 1918) ter v Furlaniji (nov. 1917–jul. 1918), je v obliki barvnih reprodukcij v treh mapah Bilder von der Karst- und Isonzo-front (1.–3. Lieferuing, skupno 29 reprodukcij) in v mapi Görz im Kriegsjahre 1915–16 (21 reprodukcij) izdal pri Deutsche Vereins – Druckerei und Verlagsanstalt v Gradcu; mape so sicer nedatirane, a sklepamo lahko, da so izšle v drugi polovici 1917 oziroma v začetku 1918. Apr. 1918 je namreč Goriški dežel. odbor z okrožnico opozoril na izdajo zadnje mape, pri čemer je pojasnil, da je čisti dobiček namenjen deloma »Zalogu za vdove in sirote padlih junakov soške armade«, deloma pa beguncem poknežene grofije Goriško-Gradiščanske. Večino originalov reproduciranih slik in še nekaj drugih del, ki jih je moral slikar sproti oddajati Oddelku za tisk in propagando (Kriegspressequairtier) pri Vrhovnem poveljstvu, hrani danes Heeresgeschiehtliches Museum na Dunaju. Na P-jevih slikah so med drugim tudi naslednji kraji: Brestovica, Doberdob, Gorica, Hruševica, Jamlje, Kobjeglava, Kostanjevica, Lakvica, Medja vas, Mohorini, Nabrežina, Osek, Rožna dolina, Sveta gora, Šempas, Štanjel, Tržič, Tupelče. Podrobneje je na svojih slikah predstavil Gorico: Morellijevo ulico, Cesto na grad, Kočevijo, Placuto, Nunski samostan, Edlingov trg, Cesto proti soškemu mostu, Nadškofijsko palačo, Strassoldovo palačo, Lanthierijevo palačo, Travnik, Dvorišče »Caraveggia«, Pevmo, Oslavje, Podgoro in Solkansko pokopališče. P. je kot vodja umetniške skupine sodeloval tudi pri pripravljanju različnih razstav, na katerih so bila zastopana dela vojaških slikarjev in kiparjev, delujočih na Soški fronti. Nekatere od teh razstav je Kriegspressequartier posredoval v večja mesta avstro-ogrske monarhije, pa tudi v tujino, tako npr. v Amsterdam, Basel, Berlin, Bern, Kristianijo, Zürich... Za svoje delo na fronti ter za izdajo omenjenih map je bil P. že med vojno odlikovan z redom Franca Jožefa.

Prim.: Heeresgesehichtliches Museum (Bildersammlung), Wien; Osterreichisches Staatsarchiv – Kriegsarchiv, Akten des Armee – Oberkomandos, Kriegpressequartier, fase. 38, 39, 44; Thieme-Becker XXVI, Leipzig (1932), 188; Liselotte Popelka, «Fliegen 90/71» (Katalog), Teil II, Wien 1971, 36 (navedena bibliografija!); Rudolf List, Kunst und Künstler in der Steiermark, Ried im Innkreis 1976, 737, 745; Pokrajinski arhiv, Nova Gorica, občina Solkan.

B. Ur.