Pajer vitez Monriva, Alojzij (1829–1913)

PAJER - MONRIVA Alojzij, vitez, advokat, politik, dežel. glavar, r. 26. jun. 1829 v Gor. in tam u. 17. febr. 1913. Oče Frančišek Ksaverij, po rodu Korošec, mati Katarina Litscher, Slov. s Tolminskega. Imela sta trg. v lastni hiši na gor. Travniku. Osn. š. in gimn. (1840–45) dovršil v Gor. Na gimn. so mu bili sošolci A. Marušič (PSBL II, 374–76), Š. Kofol in nekaj let starejši A. Winkler, poznejši dežel. preds. na Kranjskem. Doma je P. govoril slov. Tudi kot dijak je še rad govoril slov., pozneje pa se je navzel it. duha in postal zagrizen nasprotnik vsega, kar je bilo slov. Po gimn. se je vpisal na dunajsko U in diplomiral iz pravnih ved 1853. Vrnil se je v Gor., se posvetil odv. poklicu in stopil v pisarno tedanjega največjega nasprotnika Slov. dr. F. Rismonda. Svojo prvo odv. pisarno je odprl v Kanalu 1861, po nekaj letih se je vrnil v Gor. in tam odprl novo pisarno. Ker je dobro poznal slov., je opravljal tudi službo sodnijskega tolmača za slov. jezik. P. je bil mož železne energije, velikih idealov, bistrega uma, solidne priprave, globoke polit. zavesti. V javnem življenju se je uveljavil najprej jan. 1861 z izvolitvijo v gor. obč. svet (v katerem je bil s kratkimi presledki skoraj vse življenje), nato z volilno kampanjo, ki ga je privedla prvič v dežel. zbor kot poslanca mest in trgov 23. mar. 1861. V kratkem je P. postal najpomembnejši predstavnik gor. liberalizma, mogočen vodja in duša it. liberalne stranke. Febr. 1867 je bil spet izvoljen v dežel. zbor kot zastopnik it. veleposestva in ostal član dežel. zbora in odb. do smrti. Avg. 1870 je bil imenovan za dežel. podglavarja, mar. 1877 pa za glavarja; službo je vršil do 1883. Po daljšem presledku je bil apr. 1899 spet postavljen za dežel. glavarja in ohranil mesto do konca. P. je v dežel. zboru vztrajno in odločno (čeprav ne vedno načelno iz oportunističnih razlogov) zastopal koristi gor. it. narodno-napredne stranke, branil it. iredentiste in jim pomagal do uveljavitve na škodo Slov. Na občnem zboru Kmetij. družbe 29. maja 1865 se je pridružil C. Favettiju (PSBL I, 349–50) in ostro napadel UG, ki je poleg strok. člankov prinašal tudi polit., medtem ko niso it. Atti e memorie objavljali prispevkov s polit. vsebino. Ko je dec. 1866 dežel. zbor obravnaval zahvalnico ob ces. zahvali gor. dež. za vedenje v vojni istega leta, sta P. in F. Rismondo napadla ustavni sistem monarhije in načela vrsto temeljnih vprašanj ustavnega življenja. 1887 je P. predstavil dežel. zboru interpelacijo na vlado vseh it. poslancev proti rabi slov. jezika v dežel. zboru in odb. Istega leta je bil tudi preds. volilne komisije in je s svojo nenaklonjenostjo na vse načine oviral Slov. Ko je ob koncu stol. na Goriškem prišlo do preloma med slov. klerikalci in liberalci in sta A. Gabršček (PSBL I, 404–07) in dr. H. Tuma ustanovila Narodno napredno stranko za Gor., se je P. vezal z A. Gregorčičem (PSBL I, 478–82), vodjo gor. katoličanov, proti slov. Narodno napredni stranki in Faiduttijevi krščansko-socialni stranki. P. je zastopal Goriško tudi v drž. zboru. Gor. dežel. zbor ga je poslal na Dunaj skupaj z A. Černetom (PSBL I, 230–31) febr. 1867 (odstopil mar. 1870), febr. 1879 pa je bil izvoljen na direktnih volitvah in ohranil mandat do 1885. - V dolgem življenju je P. prejel več priznanj in odlikovanj. 1875 je postal vitez železne krone III. vrste, 1897 pa veliki oficir reda it. krone, bil je komendator Leopoldovega in Franc Jožefovega reda, 1911 je prejel priznanje za 50-letno delovanje v dežel. zboru. Bil je preds. reda gor. odv., preds. gor. Kmetij, družbe, preds. uprav. sveta Železniške furlanske družbe, poročevalec gluhonemnice, član Šolskega dež. sveta, častni občan obč. Červinjan, Gradež in Dolenje. Vse življenje je deloval za gosp. napredek gor. dežele. Zavzel se je za ustanov. dežel. hipotekarnega in kreditnega zavoda, za gradnjo umobolnice, skrbel je za govedorejo in vinogradništvo, sodeloval pri gradnji namakalnega prekopa in pri osuševanju močvirij na tržiškem polju in okoli Ogleja ter Červinjana. Sodeloval je tudi pri izdelavi dežel. zakonov o obč. redu, o napravi zemljiških knjig, o pogozdovanju Krasa, o stavbnem redu v mestu, o varstvu divjačine.

Prim : LibDef v gor. stolni c; Jahresbaricht... (Gymnasium) 1840–45; Claricini, pass, (zlasti 166–69); Rudež, 129; A. Marušič, Moja doba in podoba, Gor. 1898, pass.; Il Corriere friulano 18. febr. 1813; Il Gazz. popolare 18. febr. 1913; Gorica 18. febr. 1913; Eco 19. febr. 1913; Soča 20. febr. 1913; Nč in Pm 21. febr. 1913; Samouprava 1913 (VII), št. 3 (posebno št., posvečena P., s sl.); Erjavec, 286–92; Gabršček I in II, pass, (zlasti II, 419); V. Melik, Volitve na Slovenskem. 1861–1918, Lj. 1965, 369–70, 371; B. Marušič, Ob stoletnici »Umnega gospodarja« 1863–1963 v JKol 1963, 209–220; F. Gestrin-V. Melik, Slov. zgod, od konca osemnajstega stol. do 1918, Lj. 1966, 274, 285, 287; Marušič, Razvoj, 11, 15, 230, 231, 250–55; F. Vatovec, Časnikarski fenomen: gor. Soča, Trst 1971, 60–63; Caucig, Faidutti, pass.

Vh