Pahor, Roman (1903–1951)

PAHOR Roman, organizator mladinskega gibanja na Tržaškem, r. 7. febr. 1903 v Trstu, u. 2. dec. 1951 v Izoli. Oče Karel, sodar iz Mirna pri Gor., mati Karolina Gorjan iz Dola pri Opatjem selu. Osn. š. in 5 razr. gimn. je dovršil v Trstu (1920), nato je stopil v službo pri nem. konzulatu v Trstu in ostal tu do vpoklica k vojakom (1923). 1925 je dobil mesto pomožnega tajn. na občini Hrpelje Kozina, v jeseni maturiral na realki v Idriji in se naslednje leto vpisal na Visoko šolo za ekonomske vede v Trstu. Ker so ga že 1928 konfinirali na Ponzo, se je prepisal na neapeljsko U, opravil več izpitov, vendar zaradi preganjanja ni diplomiral. Od 1933–36 je bil pri trgovcu U. Margonu v Trstu, od jun. 1937–40 zavarovalni agent pri Unione Subalpina di Assicurazioni iz Turina za elementarne nezgode in življenje, od mar. 1944 do maja 1945 pri mednarodnem RK v Trstu za repatriacijo jsl. državljanov, po naročilu OF je organiziral in vodil RK za mesto Trst in pokrajino. Od jun. 1945 do mar. 1947 je bil nameščen pri PNOO Trst in vodil zavarovalni odsek pri Gospodarski komisiji. Po nalogu PNOS je v začetku leta 1946 organiziral Združenje bivših političnih preganjancev in bil do febr. 1948 glavni tajn., nato preds. V poslovni dobi 1946–47 je bil preds. SHPZ v Trstu. Od apr. 1947 do jan. 1949 je bil inšpektor pri Tržaški zavarovalnici dd. v Kopru, nato ravn. pri RIBI v Izoli, pri OMNIA v Kopru, končno do smrti pri mestnem trg. podjetju PROGRES v Izoli. – P. je pokazal svojo izredno človečansko naravo že kot deček, ko je odšel kot skavt z rdečim križem na rokavu med vojne ranjence pri Grljanu in bil žalosten, ko so ga zaradi mladoletnosti poslali domov. 1921 je kot 18-leten pomagal pri Sv. Jakobu v Trstu ustanoviti prvo mladinsko društvo Prosveta. Odslej se je z vso vnemo vrgel na ustanavljanje mladinskih društev na Tržaškem. Kmalu zatem so ustanovili mladinsko društvo na Opčinah, 1922 pa Zvezo mladinskih društev. P. je hodil večer za večerom po trž. predmestjih in po vaseh ter navduševal mladino, da je ustanavljala društva, se zbirala na tedenskih sestankih in se borila za narodni obstoj. Poleti 1924 je kot preds. pripravljalnega odb. ustanovil s sodelavci dijaški krožek Nicolò Tommaseo. Ta je družil srednješolce in višješolce, njegov namen pa je bil, da bi pomagali mladinskim društvom pri organizaciji in prosveti. Kmalu je delovalo na Tržaškem 18 mladinskih društev, krožek N. Tommaseo in 7 športnih društev, povezanih v Zvezi mlad. društev. Društva so bila vsenarodna, nadstrankarska in demokratična. Da bi jih P. tesneje povezal, je ustanovil časopis Naš glas. Mesečnik. Izdaja društvo slovanskih srednješolcev v It. Izdajatelj, lastnik in odgovorni ur. Roman Pahor. List je izhajal od sept. 1925 do dec. 1928 in v njem so društva redno poročala o svojem delu. P. je organiziral tri vsemladinske tabore: v Dragi pri Orleku in na Beki 1925 ter v Voglju pri Repentabru 1926, v Gor. in Trstu pa dva srednješolska kongresa, za katera sta odšla z Vl. Turino nabirat sredstva po Slov. in Hrv. Ko je oblast 1927 vsa društva razpustila, je P. ob nedeljah zbiral mladino in jo vodil na izlete v trž. okolico. Zaradi vsega tega delovanja je bil stalno pod polic. nadzorstvom, imel 64 preiskav, bil tepen in po kak teden zaprt. Dne 4. avg. 1928 so ga konfinirali na Ponzo za pet let, a zaradi splošne pomilostitve je prišel domov 20. nov. 1932. Dne 6. jan. 1936 so ga spet poslali na Ponzo za pet let, a so ga apr. 1937 izpustili. 12. jun. 1940 so ga aretirali in poslali v internacijo v Istoni Marino (Chieti), sept. so ga prepeljali v koprske zapore, od tod v Trst pred Posebno sodišče, ki ga je na 2. trž. procesu obsodilo na 12 let ječe (14. dec. 1941). Poslali so ga v S. Giminiano in od tu se je vrnil po it. razsulu 1. febr. 1944. Prof. J. Kosovel pravi o njem, da je bil vse življenje »mučenik, si bil žrtev in prevzemal si nešteta bremena nase, tudi zato, da bi olajšal drugim težave«. Najlepše je P. označil svoj namen in delo v pismu zaročenki Angeli Grmek: »Borba in namen mojega življenja – posvetiti se narodu oz. človeštvu – ne bodeta prenehala. To čutim v sebi. Ne bom se mogel izogniti grenkim uram in dnevom. Zato se bojim, da bodeš tudi ti morala deliti isto usodo z menoj. Dobro veš, čemu se izpostavljam in kako mislim deliti sebe med družino in svojim delovanjem. Zato imaš popolno svobodo ukreniti, kot ti je drago« (Ponza 7. dec. 1931). Poročil se je na Ponzi 18. febr. 1932 in imel hčeri Sonjo in Nadjo.

Prim.: Podatki hčerk Sonje in Nadje iz druž. arh.; Demokr. 7. dec. 1951; Aula IV; Roman Pahor, pobudnik mladinskega gibanja, Trst 1967 s sl. in članki J. Kosovela, Fr. Tončiča, St. Čoka, Mil. Škrapa, Vl. Turine in Mira Stoparja; Mil. Škrap, Uporna mladina, Trst 1971, 26–28 in pass, s sl. na str. 141; Avg. Šuligoj, Začetki boja proti fašističnemu nasilju za pravice slov. naroda na Prim., Utripi, Trst dec. 1975 – mar. 1976, 33–34; Kacinova, 1921–1928, II, 431, 451, 469; Ferenc, Tigr, 138; Sardoč 47–50 in pass.

Jem.