Pahor, Božidar (1925–2003)

PAHOR Božidar, časnikar in prevajalec, r. 18. jan. 1925 v Anhovem občinskemu uslužbencu Angelu iz Nove vasi pri Opatjem selu in Mariji Pagon iz Koprive na Krasu; brat Sergej (gl. čl.). 1923 se je družina preselila v Postojno, od koder je oče 1933 pobegnil v Lj., kmalu za njim pa še žena z otroki. Ker je bil poslej brezposeln in do smrti 1943 pretežno navezan le na priložnostno delo, je za preživljanje družine skrbela tudi žena z zaposlitvijo v raznih krojaških delavnicah in do upokojitve v krojačnici Narodnega gledališča v Lj. Zaradi gmotne stiske je bil Božidar 1934 sprejet na občinske stroške v dijaški dom Marijanišče, kjer je bival dobrih osem let. Od 1936 je obiskoval klas. gimn., kjer ga je zlasti pritegoval jezikovni pouk. Komaj 14 let star se je odločil za študij angl. na U. Po maturi spomladi 1944 se je zaposlil na železnici, dokler ga ni nem. okupator odpeljal na prisilno delo v Avstrijo. Ker je neposredno po zadnji vojni kot dopisnik časopisne agencije Tanjug opravljal časnikarsko in prevajateljsko delo, se je vpisal na Filoz. fak. kot izredni študent na germanistiko in primerjalno jezikoslovje. Po diplomi in odsluženju vojaškega roka 1953 je delal pri podjetju Vesna film v Lj. kot spretni prevajalec tujih nepodpisanih filmov, ki so jih gledale komisije zaradi izbire in odkupa, prevajal pa je tudi filmske scenarije. Od 1955 je bil časnikar pri SPor, zatem pa pri Delu, kjer poslej dela v zunanjepolit. rubriki. V tem svojstvu je često tolmačil ob raznih obiskih državnikov, objavljal pa je tudi reportaže in poročila s svojih potovanj po svetu. Od 1967 do 1969 in od 1970 do 1972 je bil dopisnik iz Londona, od 1982 pa dopisuje iz Bonna. Izven poklica mnogo prevaja, največ iz angl. v slov. in iz slov. v angl., manj iz it., nem. in srbohrv. v slov. Njegovi zajetni prevodi iz angl. za naše založbe so: H. James, Američan (1955); B. Platt, Abraham Lincoln (1955); W. Somerset, Nekdaj in sedaj (1961); C. L. Sulzberger, Druga svetovna vojna (1970); L. Uriš, Trojica (1979); M. Sjtìwall, Priskutnež (1983); R. B. Hill, Hanta jo (1983); iz nem.: B. Traven, Upor obešencev (1961) in General iz džungle (1981); iz srbohrv.: D. Radenković, Martin Luther King – črni Gandhi (1968); S. Nešković, Velika zarota (1978). Mnogo njegovih prevodov je izšlo v dnevnem tisku in v revijah. Iz slov. v angl. je prevedel številne scenarije domačih filmov, začenši s prvini filmom Na svoji zemlji, in radijske igre, npr. Tantadruja Cirila Kosmača, ki je na festivalu radijskih iger v Rimu dobil Grand Prix, Andreja Hienga Osvajalca – Kortesovo vrnitev, Vitomila Zupana Upor črvov itd.

Prim.: Osebni podatki; SLNP 225–26.

Svk.