Segulin, Franc (1914–1945)

SEGULIN Franc - Boro, polit. delavec OF in KPS, r. 3. okt. 1914 »pri Zvrtovih« v Povžanah pri Materiji, ubit in sežgan v trž. Rižarni 22. jan. 1945. Oče Anton, čevljar in kmet, mati Marija Ban mu je zgodaj umrla in je dobil mačeho Jožefo. Osn. š. v Materiji. S 15. letom je ilegalno odšel v Jslo, najprej k stricu v Mrb., nato se je zaposlil kot trgov. vajenec oz. pomočnik v Rušah, kjer je obiskoval tudi vajeniško nadaljevalno š. Kmalu je postal član SKOJ-a, kasneje pa sekretar ruške celice KPS. Ob napadu na Jslo se je kot prostovoljec pridružil Soški legiji in bil pomočnik administratorja. Ko se je legija razšla, je ostal nekaj časa na Hrv., že 18. avg. 1941 pa so ga Nemci aretirali v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. Izpuščen 19. sept. 1941. V začetku 1942 se je odpravil v Brkine. Nastopal je z ilegalnim imenom Boro ali Boro Kladivar in bil med organizatorji part. gibanja. Mirko Bračič (PSBL I, 115) ga je sept. 1942 imenoval za polit. komisarja Kraške čete Gregorčičevega bataljona. Od 27. dec. 1942 do 13. febr. 1943 namestnik polit. kom. 3. (Kraškega) bataljona Soškega odreda, od 13. febr. do 11. apr. 1943 pa istega bataljona v sklopu Južnoprimorskega odreda. Nato polit. delavec in pri tehniki v Brkinih. 21. maja 1942 je postal inštruktor OK KPS Materija, 4. jun. 1943 pa član okraj. komiteja KPS za južno Prim. Ob reorganizaciji je prve dni sept. 1943 postal sekretar OK KPS novega okrožja Brkini-Slov. Istra in aktivno doživljal razoroževanje it. vojske ter nem. ofenzivo. Dne 24. nov. 1943 je Anton Velušček-Matevž (gl. čl.) poročal PK KPS za SlovPrim, da je pritegnil v Trst S-a in ga postavil za sekretarja trž. okrož. komiteja KPS. Nekaj časa je bil tudi preds. OO OF za Trst. Razvil je široko dejavnost in uporabljal tudi ileg. ime Maksim. Proti koncu okt. 1944 je prišlo v Trstu do velikega vdora v part. vrste. S. je za 5. nov. sklical na Rocolu ožji sestanek, ki pa je bil izdan. Agenti Posebnega inšpektorata javne varnosti so tam aretirali Veluščka in S-a, ki je imel pri sebi izkaznico na ime Ivan Ribica. V ul. Bellosguardo je skušal zbežati, a je bil ustreljen v stegno. V »Vili Triste« so ga ranjenega zasliševali, mučil pa ga je sam G. Collotti. Kasneje je bil zaprt in zasliševan na sedežu Gestapa na trgu Oberdan, končno pa je dva meseca in pol prebil v koronejskih zaporih, dokler ga niso odvedli v Rižarno. Ohranjenih je nekaj skrivnih pisem dekletu iz zapora. V NOB sta padla tudi polbrat in polsestra. V Materiji so mu 7. sept. 1974 odkrili doprsni kip, delo Jožeta Pohlena. Na procesu o Rižarni sta o njem govorila odv. Frane Tončič (gl. čl.) in zgod. dr. Tone Ferenc.

Prim.: Žpk arh. Brezovica, krstna knjiga VIII, str. 16, št. 67; Dokumenti revolucije I, 128; V, 499; VI, 124, 245; Slov. Istra, pass.; Frane Tončič, Iz spominov na težke dni, PDk 16. maja 1965; pt. str. 25 (seznam žrtev Rižarne); Fr. Juriševič, Franc Segulin - Boro, PDk 22. dec. 1968, 30 s sl.; Drago Pahor, Franc Segulin - Boro svetal lik borca za svobodo, JKol 1975, 116–22 s sl. in odlomki zadnjih pisem, na str. 131 sl. kipa v Materiji; PDk 27. febr. 1976, 1 in Pioc. 27. febr. 1976 (proces o Rižarni); T. Ferenc, Satan, njegovo delo in smrt, Lj. 1979, 88; Br. Babič, Primorska ni klonila, Koper 1982, pass. s sl.; T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943, Lj. 1983, pass., sl. na str. 132; Adolfo Scalpelli (ur.), San Sabba, Istruttoria e processo per il Lager della Risiera, Milan 1988, I, 140, 181, 211 in II, 360 (z zgrešenim datumom rojstva).

ij