Sedmak, Filip (1929–)

SEDMAK Filip, inž. elektrotehnike, izumitelj, r. 21. apr. 1929 na Planini pri Vipavi, živi v N. Gor. Oče Ciril, mali kmet, mati Ivana Penko iz Parij pri Pivki, gospodinja. Osn. š. na Planini, prva dva razr. gimn. z izpiti v Ajdovščini (1945), dokončal pa je gimn. in maturiral (1950) v Lj. Na lj. U je študiral elektrotehniko, diplomiral 1956 z analizo študije Organizacije združenih narodov o veleprenosu električne energije. Od 1956 dalje je zaposlen pri Elektro Gorica (Elektro Primorska). S. se v poklicu ves čas ukvarja z distribucijo električne energije in distributivno visokonapetostno mrežo na Prim. S tega področja je prijavil in pridobil štiri jsl. patente: visokonapetostni prenapetostni odvodnik (patent št. 23994); stojalo-dvigalo za boben električnih kablov ali vodov (22907; prim. Newsweek, Februarv 28, 1966, 60); kolut za razvlačenje električnih tokovodnikov (22767) in nizkonapetostni prenapetostni odvodnik (23700), za katerega je 1965 prejel Kidričevo nagrado (Sklad Borisa Kidriča) za iznajdbe in izpopolnitve. Te patente je S. prijavil in pridobil tudi v tujini (Kanada, Franc, It., ZRN, NDR, Anglija). Kot vodja razvoja v Elektro Prim. je S. sodeloval pri oblikovanju vseh važnejših elektroobjektov na Prim. - S. je pisal in objavljal v Elektrotehniškem vestniku (EV): Vzporedna vezava dveh kablov (11–12, 1960, 250–53); Izdelovanje betonskih drogov (8–10, 1961, 188–90); v Gradbenem vestniku: Ogrevanje stanovanjskih prostorov in toplotna izolacija (36, 1987); v časopisu Primorsko elektrogospodarstvo (npr. o inovativni dejavnosti); v Tehnični prilogi (1, 1962) je objavil prispevek Daljinska signalizacija in upravljanje. - S predavanji je sodeloval na več posvetovanjih o tehničnih problemih elektro distribucije (npr. 1972 o kondenzatorskih baterijah 10–29 kV), objavljena so v Zbornikih teh posvetovanj. S. je soavtor knjige Razvoj elektroenergetike Slovenije (Lj. 1982), za katero je zbral gradivo o razvoju te dejavnosti na Prim. Član je Društva izumiteljev Sje in soustanovitelj Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI) v N. Gor., ki mu je v šestdesetih letih tudi predsedoval. Poleg tehnike obče elektrike in letalstva pa še posebej je S-ov drugi življenjski smoter glasba. Organist, cerkv. in ljud. pevec na Planini je bil S. udeleženec II. pevovodskega tečaja kult. prosv. odseka IX. korpusa NOV in POS (dec. 1944 - jan. 1945) v Novakih pri Cerknem, ki ga je vodil M. Pirnik (PSBL III, 9–10). Z glasbo je bila povezana tudi S-ova prva zaposlitev v Ajdovščini (1945), na odseku za prosveto pri Okraj, izvrš. NOO za Ajdovščino kot pevovodja in predvsem kot organizator petja. Poje v cerkv. zboru novogoriške župnijske cerkve.

Prim.: Osebni podatki.

Svd.