Sedej, Ciril (1888–1968)

SEDEJ Ciril, duhovnik, javni delavec, r. 10. apr. 1888 v Cerknem v ugledni rodbini, ki je dala več duhovnikov, med njimi brata Miklavža in strica gor. nadškofa Fr. B. Sedeja (gl. čl.), u. 1. febr. 1968 v Gor., pokopan v Števerjanu. Oče Anton, mati Marijana Rojc. Osn. š. v Cerknem, sr. š. v Gor., matura 1907, se vpisal na Prav. fak. na Dunaju, opravil razne drž. izpite, 1910 stopil v gor. semenišče in bil v Gor. posvečen za duhovnika 10. jul. 1914. Kpl. v Rihemberku (14.7.1914) in v Cerknem (1.6.1917), žpk upravitelj v Kojskem (1.1.1918), kurat v Števerjanu (7. okt. 1920), od koder je še nadalje upravljal Kojsko. Ker je bil Števerjan ves v ruševinah, se je S. naselil v obč. hiši, ki je edina še ostala cela. Ko mu je nadšk. Sedej poveril še upravo Podsabotina (23.4.1923), se je preselil v tamkajšnje župnišče. S. je 27.7.1931 postal prvi števerjanski žpk, ker je nadšk. Sedej dvignil kuracijo v župnijo. Nova župnija je sicer dosegla drž. priznanje šele 21. maja 1963 prav po S-jevi zaslugi, ki si je iz pastoralnih razlogov prizadeval, da se števerjanska župnija loči od ločniškega furlanskega dekanata. Hudi in neprestani napori ter skrbi so S. telesno izčrpali, zato je 11. apr. 1961 stopil v pokoj, vendar je še naprej ostal tesno povezan s svojimi farani. Med njimi je 11. jul. 1964 slovesno obhajal zlato mašo in v Števerjanu, kjer je služboval celih 41 let, so ga na njegovo željo tudi pokopali. S. je s svojim duhovnim, kult. in javnim delovanjem vtisnil Števerjanu in sploh Goriški močan pečat. Že kot žpk uprav. v Kojskem je ob razpadu Avstro-Ogrske prevzel upravo kojščanske občine (od 2. avg. 1918 do 18. jan. 1919), v Števerjanu pa je postal duša vse povojne obnove. Z nekaterimi podjetnimi domačini je začel graditi cerkev in župnišče, sodeloval pri obnovitvi delovanja Kmečke hranilnice in posojilnice, pri organizaciji stavbene, mizarske in kovaške zadruge ter drugih obnovitvenih dejavnosti, tako da so se Brda v nekaj letih gosp. prerodila. Z vsemi silami se je posvečal tudi ljudsko-prosv. delu. V Podsabotinu je poživil katol. prosv. društvo, v Števerjanu pa je bil 1922 pobudnik ustanovitve katol. prosv. društva, ki je nadaljevalo delo predvojnega katol. bralnega društva iz 1880. Pomagala sta mu učitelj Ladislav Likar in učiteljica Breda Ščekova. Po S. prizadevnosti so v Števerjanu sijajno uspeli razni polit. prosv. tabori in veselice, seminarji, predavanja, tečaji. Kot odb. KTD in GMD se je vključil v krog prosv. delavcev, ki so po prvi vojni zgradili na Gor. celo mrežo prosv. in gosp. organizacij. Vso moralno podporo je nudil pri nastanku Kmečko delavske zveze 2. febr. 1951 v Števerjanu, polit. gosp. organizacije, ki je istega leta zmagala na obč. volitvah, prav tako je podprl ustanovitev SKPD »F.B. Sedej«. Predvsem pa je S. vseskozi skrbel za versko poglobitev svojih faranov: ustanovil je Mar. družbo, organiziral ljudske misijone, skrbel za mladino, dijake in semeniščnike, ki jim je bil voditelj in mecen. V obdobju faš. zatiranja je doživljal hude napade in obtožbe protidržavnega delovanja, zavoljo katerih se je moral zagovarjati na gor. kvesturi. Prav tako je preživljal težke čase med drugo svet. vojno, toda je vseskozi ostal med svojimi farani in s svojim posredovanjem pri oblasteh marsikomu rešil življenje. S-ev lik je značilen primer duhovnika polpretekle prim. zgod., ki so razumeli znamenja časov in so se prav zaradi tega ukvarjali ne samo z verskim, ampak tudi z narodno-obrambnim delovanjem.

Prim.: Klinec, GMD 158, 181; Klinec, Duhovščina, pass.; R. Klinec, Zlatomašnik C. S., KolGMD 1969, 61–64 s sl.; JKol 1969; KatG 16. jul. 1964;8. febr. 1968; NL 9. jul. 1964; 8. febr. 1968; PDk2. in 4. febr. 1968; M. Terpin, Števerjan, Gorica 1984, 177–85 s sl. in pass.; ZbSS I-VII; FoliumGor 1915–1931; KatG 11. mar. 1954.

Češč.