Scussa, Vincenzo (1620–1702)

SCUSSA Vincenzo, kanonik, zgodovinar, r. 6. jun. 1620 v Trstu, u. 13. sept. 1702 tam. Oče Anton, varuh solin, mati Caterina Francol. Pri jezuitih v Trstu je študiral retoriko in filoz., na U v Padovi filoz. in kanonsko pravo, v katerem je dosegel bakalavreat. Duhovnik je postal 1645 in napredoval v kanonika v stolnici sv. Justa in generalnega vikarja. S prijateljem karmeličanom Irenejem della Croce je postal prvi trž. zgodovinar. Prijatelju je dal mnogo podatkov o Trstu, ko je pisal Historia antica e moderna sacra e profana, della città di Trieste (Venezia 1698), malo preden je zgorela občinska palača z vsem arhivom. S. je pisal zgod. v obliki srednjeveških analov in kronik, poglabljal se je v municipij Trsta, ki je bil v cerkv. pogledu odvisen od oglejskega patriarhata, čeprav je imel samostojno škofijo, v polit. od Avstrije, za nasprotnika pa štel Benetke. Napisal je Storia cronografica di Trieste dalle origini sino all'anno 1695, v resnici pa gre za dogodke od vesoljnega potopa do omenjenega leta, ne vedno kritično pretehtane. Čeprav je S. zanimal predvsem Trst, »njegova mala domovina«, veliko govori o Slovanih v Istri, ki so jo zasedali. Prvič se pojavijo v Istri leta 600 skupaj z Langobardi in Avari, ki jo porušijo; pozneje prihajajo tudi sami (str. 42). Slovani so vsaj v prvih časih prikazani kot preganjalci kristjanov in »zaničevalci« svetih relikvij, ker so častili »favne, nimfe, demone« (l. 633, str. 43), zato je dal papež Janez IV., Dalmatinec po rodu, prenesti relikvije iz Dalmacije in Istre v Rim v baziliko sv. Janeza v Lateranu. V letu 871 je znova pustošil Istro slovan. knez Irico, dokler ga ni ujel beneški dož Orso in ga prisilil, da je vrnil plen (str. 48). Leta 880 je papež Janez VIII. dovolil Cirilu in Metodu, apostoloma v Panoniji in na Moravskem, da sta molila brevir in brala sv. mašo v slovanskem jeziku (»schiavona lingua«) in tako vpeljala tretji bogoslužni jezik (po gršč. in lat.). S. pa ne omenja sestanka ob Rižani (»Rižanski placitum«) 804, ki ga je zaukazal Karel Veliki. Na njem so Istrani protestirali, da frankovski vojvoda Ivan ne spoštuje njihovih pravic nasproti Slovanom, da istrski Slovani ne plačujejo desetine cerkvam. - S-ov rkp. je ostal v Diplomatskem arh. v Trstu, šele v XIX. stol. ga je izdal Fr. Cameroni kot Storia cronografica di Trieste dalle origini sino all'anno 1695, cogli annali dal 1695 al 1848 del procuratore civico cav. Pietro dott. Kandler, Trieste, Cohen 1863. Cameroni se je naslonil na Jennerjev rkp. in napisal o S. kratek življenjepis, ki je še vedno veljaven, čeprav ga je imenoval msgr. Pietro Tomasin »sbagliata da capo a fondo«. Tomasin sam je napisal svojo biografijo o S. in jo izdal skupaj z nekim neizdanim S-ovim delom pod naslovom Biografia dello storiografo don Vincenzo Scussa canonico scolastico del capitolo cattedrale di S. Giusto, Archeografo Triestino, n. s., XV, 1890, 501–29 ki je izšel tudi v anastatičnem ponatisu Cameronijeve izdaje iz 1863 pri Italo Svevo, Trst 1975. Že prej pa je izšel življenjepisni Uvod (str. IX.-XVI.) Giulia Cervanija o S. v Storia cronografica di Trieste..., ki je izšla v anastatični izdaji pri Italo Svevo, Trst 1968.

Prim.: V članku omenjeni življenjepisi; Sergio Cella, Piccola Enciclopedia Giuliana e Dalmata, Gor. 1962, 194.

Pietro Zovatto