Savnik, Dušan (1919–1975)

SAVNIK Dušan, pravnik, časnikar, publicist in prevajalec, r. 6. nov. 1919 v Gor., u. 18. jun. 1975 v Lj. Oče Franc, trgovec, mati Katarina Muznik. Po prihodu fašizma na oblast v It. je družina pribežala v Lj. Tu je S. obiskoval realno gimn. in se po maturi 1938 vpisal na Pravno fak. Po ustanovitvi OF se ji je takoj pridružil kot aktivist, avg. 1943 pa je šel k partizanom in bil borec v Gubčevi brigadi. Kmalu je postal dopisnik propagandnega odseka 15. divizije, vojni dopisnik Slov. poročevalca in ur. raznih publikacij v vojski. Po ustanovitvi VII. korpusa JA je bil član njegovega propag. odseka kot njegov pomočnik in tik pred osvoboditvijo kot načelnik. Po osvoboditvi Lj. 9. maja 1945 je sodeloval pri prevzemu njene radijske postaje, zatem je bil šef tiskovnega urada PNOO za gor. okrožje in ur. Partizanskega dnevnika za Prim. Po vrnitvi v Lj. je opravljal pomembne funkcije v takratnem Min. za trg. in industr. ter 1946 tu doktoriral na Pravni fak. Široko razgledan, vešč svetovnih jezikov in izjemno nadarjen je stopil v vrste slov. poklicnih časnikarjev. Od 1948 do 1958 je kot zunanjepolit. komentator veliko potoval po tujini, razen tega je bil glavni ur. Tedenske tribune, dopisnik NRazgl in sodelavec lj. radia. Nazadnje se je 1958 posvetil pravni stroki. Po odvetniškopravnem izpitu je delal v republ. javnem pravobraniteljstvu kot pomočnik oz. kot namestnik in tik pred smrtjo kot njegov predstojnik. Izjemno pomembna je njegova publicistika, ker je največ zanimanja posvečal razmeram v državah v razvoju in protikolonialnemu boju gospodarsko zaostalih področij predvsem v Južni Ameriki, Afriki in Aziji. O tem pričajo njegova obsežna izvirna dela, številni prispevki, ki imajo deloma značaj tehtnih razprav v našem revialnem tisku, raznih koledarjih in dnevnem časopisju ter dolga vrsta iz tujih jezikov prevedenih del; tako je bistveno zamašil vrzel v slov. tovrstni literaturi. Zajetni spisi z njegovimi komentarji, slikami in zemljevidi so: Svet nasprotij (20 držav Latinske Amerike) (1958); Afrika včeraj in danes (1960); Črna celina, prevrat v Afriki, obravnava njeno vlogo v preteklosti, dobo kolonialnega osvajanja, afriško revolucijo, neodvisne afriške države in ostanke kolonialnega ustroja (Celje 1962); Oceanija v sodobnem svetu (1964). Njegovi tehtnejši prispevki so med drugimi izšli v Koledarju Kmečke knjige: Azijski jugovzhod, Burma, Indokina, Siam in Malaja (1954); Balkan področje miru (1955); Človeštvo pred lepšo bodočnostjo (1956); Suez - znamenje prihodnosti (1957); Skrivnostni svet okoli južnega tečaja (1957). V Kmečkem koledarju: Prijatelji v Aziji (1960); Nov svet nastaja v Afriki (1961); Alžirija pred svobodo (1962). V Koledarju Prešernove družbe: Kitajska in Kitajci (1951); Doma in po svetu (1954); Vozlišča mednarodne politike (1957). V Koledarju Prešernove knjižnice: Vzpon in zaton francoskega prekomorskega imperija (1952); Prebujenje v Južni Aziji (1952). V NRazgl: Domorodna ljudstva (1955, št. 4 in 5); Ekonomska dejavnost in dejanje (1955, prav tam); Kmečka revolucija na Kubi (1959). SPor: Ameriško politično življenje in delavski razred (1962); Pereči problemi francoskega kolonialnega imperija (1952). V Sd: Dvajset let pozneje o odnosih v svetu (1965); Tretje oko boga Šiva - o kašmirskem problemu(1965); Množična blaznost, o dogodkih v Indoneziji (1966); Zaton evrop. imperija v Sev. Afriki (1966). V Obz.: Francoska kolonialna vojna (1953); Enotnost Nilove doline (1955); Indijanci (1957). Nekaj krajših prispevkov je objavil v Pravniku, med njimi skupaj z M. Pavličem in S. Mihelčičem Položaj javnega pravobranilstva v samoupravni družbi (1971). - Prevedel je naslednja politično gospodarska dela: Tibor Mende, Indija pred viharjem (1953); Isti, Burma sredi dveh svetov (1955); Isti, Pogovori z Nehrujem (1957); Isti, Kitajska in njena senca (1962); Isti, Od pomoči do rekolonizacije (1976); Michihiko Hachiya, Hirošima (1958); Anton Zischka, Azijski Divji zapad (1960); Richard Wright, Črna sila(1960); Harold Forster, Cvetoči lotos - razgled po Javi (1962); Saul Friedlànder, Pij XII. in tretji rajh - dokumenti (1966); Kavalam Madlava Pa-nikkar, Azija in zahodno gospostvo (1967); Léonard C. Lewin, Nezaželeni mir (1969); s Svet. Ilešičem Geografija (1969, 1970); Frank Debenham, Odkritja in raziskovanja, velika potovanja v neznano (1969); z Mar. Bregantom Dorè Ogrizek, Knjiga o Japonski (1971); Jean Fourastié, 40.000 ur (1972).

Prim.: Rado Bordon, Dr. D. Savnik, Delo 21. jun. 1975 s sl.; SLNP 266; o posameznih knjigah v reviji Knjiga za tisto leto.

Svk.