Sardoč, Mira (1930–2008)

SARDOČ Marija Mira, gled. igralka, r. 27. mar. 1930 v Šentilju pri Mrbu, živi v Trstu. Oče Adam, nadučitelj v Šentilju in režiser, doma s Proseka pri Trstu, mati Pepina Škof, gospodinja, doma s Katinare pri Trstu. Štiri razr. osn. š. je obiskovala v Šentilju, 1. r. gimn. v Mrbu, a še pred koncem šolskega leta se je pričela vojna (1941). Jun. istega leta so jo z družino s šestim transportom odgnali v Srbijo v vas Bistrico pri Lazarevcu, kjer je ostala do vrnitve v Šentilj jun. 1945. V mestu Arandelovcu (Srbija) je opravila malo maturo. Po vojni je obiskovala v Mrbu Ekonomski tehnikum in maturirala 1948. Odklonila je službo v banki v Sarajevu. -S-eva je prvič igrala, ko je bila stara štiri leta. Oče Adam je po vojni režiral veliko igralsko skupino, v kateri so nastopali tudi mama, sestri in kasneje brat. Prežeta z ljubeznijo do gledališča je odšla 1948 na AIU v Lj. Prvo leto je vodil dramsko igro igralec Ivan Cesar, umetniško besedo Marija Vera, od drugega letnika do diplome (1952) Vida Jan Juvanova. Tri sezone, 1952–1955, je igrala v mrb. D, nato dve sezoni, 1955–1957, v MGlj. Marca 1957 je prišla v Trst in v SSG ostala do danes. 1. jun. 1985 je zaprosila za pokojnino, odtlej nastopa honorarno. Oblikovala je vodilne ženske vloge, zlasti čustveno razgibane, v najrazličnejših zvrsteh dramske umetnosti. - Pomembnejše vloge v SSG: Mordeen (Steinbeck, Živi plamen), Nina (Čehov, Utva), Emily (Wilder, Naše mesto), Suzy (Pagnol, Topaze), Zofija (Lutowski, Dežurna služba), Sonja (Dostojevski-Dardi, Zločin in kazen), Pepelka, Valpurga (Holkova, Pepelka), Manica (Jurčič-Kersnik, Deseti brat), Marjutka (Kreft, Balada o poročniku in Marjutki), Ana (Goodrich-Hackett, Dnevnik Ane Frank), Isabel (Casona, Drevesa umirajo stoje), Klara (Nušič, Dr.), Gertruda (Shakespeare, Hamlet), Mary Rhodes (Greene, Uvidevni ljubimec), Čang-Haitang (Klabund, Krog s kredo), Julija (Kreft, Po brezkončni poti), Zora (J. Tavčar, V Honolulu), Mandaljene (Držič-Rabadan-Sancin, Lazar spod klanca), Menichina (Gigli, Don Pilonova sestrica), Desdemona (Shakespeare, Othello), Didi (Torkar, Študentska soba), Učiteljica (Vuga, Bernardek), Felice (Goldoni, Grubjane), Mira (J. Tavčar, Mrtvi kanarček), Marija, Mojca (Drabosnjak-Hartman, Ta sveti dan veseli dan), Magdalena (Benedetič, Ne vedno kakor lastovke), Stana (Brnčič, Med štirimi stenami), Maša (Čehov, Tri sestre), Jerica (Finžgar, Naša kri), Concetta (Silone, Prigoda ubogega kristjana), Agika (Orkeny, Totovi), Ismena (Smole, Antigona), Bianche (Williams, Tramvaj poželenje), Zofija (Raimund, Kralj gora in ljudomrznik), Ranjevska (Čehov, češnjev vrt), Mati (Benedetič-Košuta, Rižarna), Ambra (Nicolaj, Stara garda), Lilijana (J. Tavčar, Igorju ugaja Bach), Angela (an. ven., Benečanka), Antrobus (Wilder, Zaenkrat smo se izmazali), Ksanja (Arbuzov, Irkutska zgodba), naslovna vi. (Brecht, Mati Korajža in njeni otroci), Ona (Berto, Neznani Benečan), Julija, Dojka, Lucretia (Kishon, Bil je škrjanec), Smrtnica (Kmecl, Mutasti bratje), Camilla (Chiara, Delitev), Elizabeta (Albee, Gospa iz Dubuqua), Greti (Hergold, Paracels), Lalletta (Petrolini (Chicchignola), Vana (Goldoni-Rupel, Primorske zdrahe), Dacarka (Cankar, Pohujšanje), Cecilija (Kohlhaase-Zimmer, Riba za štiri), idr. - Umetniški večeri in recitali: Iz take smo snovi kot sanje (Shakespeare-Javoršek), Recital Pisma Julije De Lespinasse (Julie-Jeanne-Eléonore de Lespinasse), Beseda Ivana Cankarja (izbor Janko Kos), Večer poezij dr. F. Prešerna (izbrala M. Sardoč in S. Starešinič). - Dobila je prvomajsko nagrado ZDUS za naslovno vlogo v Dnevniku Ane Frank in za Desdemono v Othellu, na Sterijinem pozorju nagrado časnikarjev za vlogo Magdalene v Benedetičevi igri Ne vedno kakor lastovke, nagrado sklada S. Severja za vrhunko igralsko stvaritev v slov. poklicnih gledališčih za vlogo Bianche v igri Tramvaj poželenje, Borštnikovo nagrado za vlogo Ranjevske v Češnjevem vrtu, nagrado Prešernovega sklada za vloge SSG v Trstu, Borštnikovo nagrado za najbolj dognan odrski jezik v vlogi matere v predstavi Mutasti bratje, Borštnikovo diplomo za vlogo Camille v Delitvi, odličje Svobode z zlatim listom za dejavno spodbujanje kulturnega življenja ZKO Sje in 1987 podelitev častnega članstva Slavističnega društva v Trstu. - Ko je bila še v gledališču v Mrbu, je pričela igrati pri filmu in odigrala več zahtevnih filmskih vlog v slov. filmih: Kopiji pod brezo (v omnibusu Tri zgodbe), Tri četrtine sonca, Veselica; v srb. in hrv. filmih (za vlogo v filmu Prometej z otoka Viševice zlata arena v Pulju), v nekaterih ital. in koprodukcijskih filmih. Sodeluje tudi v TV igrah in priredbah. Nekatere vloge: Mati (Krmpotič, Kako zelo bežijo leta, dragi), Marica (Žižek, Napravite mi to deželo spet nemško), Marietta (Ottolenghi, Na sodišču), Rosinella (Pirandello, Patent), idr. Sodeluje pri RTV Lj., Koper, Trst in Beograd. Za RAI Trst A je odigrala vrsto vlog, od mladostnih, predvsem sentimentalk in recitativno klasičnih vlog, do poglobljenih psiholoških dram. Vloge: Praksagora (Aristofan, Zborovavke), Elizabeta Valoiška (Schiller, Don Carlos), Donna Ana (Puškin, Kameniti gost), Donna Maria (Hugo, Ruy Blas), Costanza (Goldoni, Tast po sili), Temnolaska (Dallagiacoma, Življenje W. Shakespeara), Tatjana Nikolajevna (Andrejev, Misel), Kadetka (Kosmač-Lukeš, Pomladni dan), Mrs. Pamela Puffy (Billetdoux, Čin, čin!), Donna Anna (Grabbe, Don Juan in Faust), Marija (Vukmirovič, Ta prekleti notranji glas), Giuseppina (Verga, V vratarnici), Luzie (Negro, Bunger), Amalia (Damiani-Grisancich, Vsi domov), Knežna (Puškin, Jevgenij Onjegin), Helenina mati (Treston, Zvok je brez teže), Organizatorka (Partljič, Veličastna smrt dramskega in televizijskega igralca V. Kurenca), Rita (Sgorlon, Veter v vinogradu), Petkova (Partljič, Marjetice), Atena (Pasolini, Pilades), Alida (J. Tavčar, Past), Wanda (Povše, Za plačilo ti prinašam slovo), Mati (Radišič, Mater hominis). - Poleg gledališča jo najbolj veseli delo, oz. kultiviranje slov. jezika.

Prim.: Osebni podatki; SSG 1945–1985, Trst 1985; SGL III, 613–14; arhiv Radia Trst A.

Sosič