Sanzin, Andrej (1853–1929)

SANZIN Andrej, sodnik, odvetnik, trž. občinski in deželni svetovalec, prvi Škedenjc z vseučiliško izobrazbo, r. 6. okt. 1853 v Škednju (Trst), u. 11. nov. 1929 v Trstu. Oče Matevž Mihael, kmet, mati Tereza Uršula Sancin, gospodinja. O mladosti se ne ve nič, po ljudskem izročilu je študiral v Pazinu, pravo je dovršil na Dunaju 8. jul. 1881. Po diplomi je dobil službo pri dežel. sodišču v Trstu, kjer je ostal do upokojitve in napredoval do svetnika višjega dežel. sodišča. Vmes je bil namestnik drž. pravdnika v Gor. (1894–97) in nekaj časa okrož. sodnik v Rovinju. S. je mogel voditi razprave v slov., it. in nem. Andrej Gabršček navaja v Gor. Slovencih primer iz 1895, ko je gor. drž. pravdništvo poslalo vse obtožnice v it. jeziku, ker drž. pravdnik ni znal nem. in slov., »čeprav je imel za pomočnika dr. Andreja Sanzina, bivšega trž. dežel. poslanca za slov. okolico. Toda S. se ni znal ali hotel uveljaviti in je pustil, naj gredo stvari svojo pot« (I, 378). Zato mu očita narodno mlačnost, ne vemo pa, če so spadale tiste obtožnice v njegovo pristojnost. Navaja pa tudi razpravo proti fantom iz Vrtojbe, na kateri je S. govoril slov. (I, 431). - Dne 17. nov. 1889 je bil S. v I. trž. okoliškem okrož. izvoljen za trž. obč. in dežel. svetovalca ali poslanca: od 318 glasov je dobil 193. Drugič je bil izvoljen poleti 1893 in dobil od 341 glasov 159. Dne 24. sept. 1894 se je odpovedal mandatu, ker je bil prestavljen na sodišče v Gor. in se tja preselil (Verbali 1894, 356 - pismena odpoved). Kot svetovalec je bil ves čas v petčlanski pravni komisiji. Na seji 20. mar. 1890 je govoril o popravilu škedenjske cerkve, ki je v noči med 12.-13. dec. 1889 do tal pogorela. Ker je bila trž. občina pokrovitelj te cerkve, je župan S. odgovoril, da gradb. odd. že pripravlja načrte. Ker pa se stvari niso premaknile naprej, je na seji 3. jul. spet govoril o cerkvi. Cerkev je občina s pomočjo domačinov obnovila in 10. avg. 1891 jo je posvetil trž. škof I. Glavina. Drugo vprašanje, ki ga je stalno zagovarjal ob ostrih protestih it. svetovalcev in občinstva, so bile slov. osn. šole v trž. predmestjih in v mestu samem. Vsa leta je predlagal, naj bi ustanovili pri Sv. Mariji Magdaleni Sp. slov. šolo s 1. in 2. razr., potem bi učenci nadaljevali šolanje v Škednju. Tu naj se šola razširi tako, da bodo v vseh razr. vzporednice. Zahteval je odprtje slov. šole v Rocolu-Kjadinu, ker so morali otroci hoditi na Katinaro ali k Sv. Ivanu, kjer sta bili šoli prenapolnjeni: leta 1892 je bilo na Katinari v dveh razr. 219 otrok, pri Sv. Ivanu v štirih 459. Prav tako je zagovarjal zgraditev nove šole v Rojanu. Zavzemal se je, da bi ločili šole v Barkovljah, Škednju in Rojanu v slov. in it. Govoril je proti zgraditvi it. osn. šole pri Smodnišnici, ker bi bila enako oddaljena od Sv. Marije Magdalene Sp. in Zg., kot sta Sv. Jakob ali Škedenj. Prav tako je glasoval proti zgraditvi nove šole v ul. Donadoni, ki jo obiskujejo tudi slov. otroci, naj se sezida slov. šola. Ko je začel trž. obč. svet vedno odločneje zahtevati od škofa I. Glavine, naj ukine slov. pridige in petje v stolnici pri Sv. Justu, drugače občina ne bo plačevala organista, pevcev in članov orkestra, je S. na seji 27. dec. 1890 odločno zagovarjal slov. pridige in petje pri Sv. Justu. Enako je ponovil na seji 1. febr. 1892, ko je škof 1. okt. 1891 odpravil slov. pridige in petje »zaradi ljubega miru«. 19. dec. 1891 je branil duhovnika Raimonda Logarja, ki je v Škednju v pridigi zagovarjal slov. šole, češ »vaši otroci vas bodo preklinjali v tujem jeziku in vi boste točili slov. solze«. S. je pojasnil, da je te besede izrekel škof A. M. Slomšek. Govoril je še o plači organista v Barkovljah, o izenačenju plač slov. učiteljev v predmestjih z it. mestnimi učitelji, o pitni vodi na Opčinah, o taksah, o starih siromakih itd. Bil je občutljiv za slov. potrebe, posebno pri srcu pa so mu bile šole, ki jih obč. nikoli ni hotela zgraditi v mestu samem. - Po upokoj. je postal 15. nov. 1923 odvetnik v Trstu in imel pisarno in stanovanje v ul. Pittati 3. Odv. poklic je opravljal do smrti. Poročen je bil z Grkinjo Polisseno Schilizzi. -Za svoje delo je dobil naslov dvorni svetnik, jubilejno spominsko medaljo in jubilejni križ za civilno drž. službo.

Prim.: župn. urad Škedenj in Stari sv. Anton v Trstu; Verbali del Consiglio della città di Trieste 1889–1894, kjer so natisnjeni v knjigi za vsako leto posebej vsi posegi svetovalcev; hrani jih drž. arh. v Trstu in Biblioteca Civica Trst; arh. Odvet. zbornice; Gabršček I, 378, 431; L. Premru, Prepoved slov. pridig in petja pri Sv. Justu leta 1891, JKol 1980, 254–57; Škedenj nekdaj in danes, Trst 1980, 87.

Jem.