Sancin, Kazimir (1898–1976)

SANCIN Kazimir, skladatelj, r. 24. avg. 1898 v Škednju (Trst), u. prav tam 19. apr. 1976. Oče Tomaž, delavec, mati Marija Flego. Osn. š. v Škednju, gimn. v Lj., po prvi svet. vojni je dokončal še Trg. akad. v Trstu. Vmes je 8 mes. služil kot mornariški vajenec na Cosulichevi ladji Federica in si z zaslužkom kupil klavir (pianino). Med prvo svet. vojno se je kot avstr. vojak v kraju Libenau pri Gradcu naučil igrati na flavto in igral v voj. godbi. Glasba ga je pritegnila že v mladosti, in čeprav se je učil klavirja pri I. Grbcu in harmonije pri sklad. Sr. Kumarju, je bil v bistvu nadarjen samouk in glasbeni navdušenec. Leta 1920 se je zaposlil pri Lj. kreditni banki v Trstu in se posvečal glasbi. Oboževal je R. Straussa, Wagnerja, Čajkovskega, Smetano, Dvořaka, manj Brahmsa. Ko so faš. zapirali slov. društva, je škedenjska Velesila zaupala S. v varstvo društveni klavir (mezzacoda). Na ta klavir je neprestano igral in ob njem skomponiral med 1925–32 komično opero v 3 dej. Casanova po libretu Alb. široka. Krstna predstava je bila 10. apr. 1932 v Mrbu (5 predstav). »Gledališče je bilo skoraj razprodano in navdušenje se je neprestano stopnjevalo, tako da sta morala navzoči komponist in libretist g. Albert Širok ponovno pred zastor. Prvi je prejel lep venec in mnogo cvetja. Opera je v marsikaterem oziru presenetila« (Mrb. Večernik Jutra 18. apr. 1932). Zgodba je skromna: Casanova zapeljuje dve prijateljici-nuni, a ostane na koncu sam. S. jo je napisal v slogu igranih oper in je v delu poudaril karakteristične lastnosti posameznih instrumentov. Nosilec glavne vloge je bil škedenjski rojak Belizar Sancin (gl. čl.). Kritika jo je dokaj ugodno ocenila, vendar je pozneje niso ponavljali. Med zadnjo vojno se je partitura v Mrbu izgubila, 1982 pa je hči našla izvirno partituro, ki obsega okr. 400 notnih strani, razdeljena na uverturo in 3 dej.; libreto ima 73 str. - Ko je oblast zaprla Lj. kred. banko, je S. delal pri trgovcu z žitom Primcu, 1933 pa se je preselil v Milan in dobil službo v Banco di Roma. Ob izbruhu abesinske vojne bi bil moral v Abesinijo, a je zbolel zaradi neke injekcije in skoraj oslepel. Zavoljo milanskega podnebja je prosil za premestitev v Merano. Od tu so ga 1940 poslali na podruž. Banco di Roma na Reko, kjer je dočakal osvoboditev. Kot bančni izvedenec je postal podravn. Gospodarske banke na Reki in ustanavljal njene podruž. po Istri. 1946 ali 1947 se je vrnil v Trst, bil nekaj časa zaposlen pri podjetju Rupena, potem je prešel k slov. finančni družbi za mednar. promet SAFTI in bil njen dir. do razpustitve, končno je bil uradnik pri ZTT in pri Trž. kreditni banki. Vesčas je veliko delal pri kult.-prosv. organizacijah.

Prim.: Žup. urad Škedenj (Trst); Zgod. ods. NŠKT; Čitalnica v Skednji, Trst 1968, 57 s sl.; Nov grob v Skednju: umrl je Miro Sancin, PDk 25. apr. 1976; J. Koren, Najden izvirnik partiture opere »Casanova« škedenjskega rojaka komponista Kaz. S., PDk 31. okt. 1982 s sl.; Marica Špendal, Mariborska opera od leta 1928 do 1941, CZN 57/1986, št. 2, 232.

Jem.