Sancin, Franc (1887–1947)

SANCIN Franc, učitelj in gospodarstvenik, r. 27. sept. 1887 v Škednju pri Trstu, u. 26. okt. 1947 v Lj., pokopan pri Sv. Križu v Lj. Oče Janez, kmetovalec, mati Marija Oblak, škedenjska »krušerca«; sin inž. Boris (gl. čl.). Osn. š. je obiskoval v Škednju, 1902–03 pripravnico za učiteljišče v Sežani, nato kot štipendist slov. učiteljišče v Kopru, kjer je 1907 maturiral. 1909–21 učitelj na slov. osn. š. v Škednju, s prekinitvijo sept. 1914 - apr. 1915 zaradi vpoklica k vojakom. Deloval je v Slov. učit. društvu in v škedenjskem Gosp. društvu. Že mladega je zanimalo gosp., in ko si je ustvaril nekaj prihrankov, je 1920 dal pobudo za ustanovitev družbe z o. z. Lana, ki je kupila pletilnico na Zgoši v obč. Begunje na Gorenjskem, kamor se je kmalu nato preselil. Podjetje je osebno vodil in v nekaj letih je družabnike izplačal, obrat pa razvil v eno vodilnih tovarn pletenin v Jsli. 1926 je razširil proizvodnjo na lastno prejo volne in tudi na tkanje posebnih izdelkov za potrebe drž. železnic. 1928 je kupil večje tovarniško poslopje v Lj., kamor je preselil pletilnico, medtem ko sta predilnica in tkalnica ostali na Zgoši. Ko je z Aleks. Trudnom, iz znane trgov, hiše iz Trsta, 1930 ustanovil luščilnico riža v Lj., je tekstilne obrate postopoma prodal. 1934 je začela obratovati še podružnična luščilnica riža v Bgdu in obe luščilnici sta oskrbovali dobro polovico jsl. potrošnje riža. Bgd. luščilnica je bila porušena ob nem. bombardiranju Bgda, lj. pa je delovala do konca vojne, ko je bila nacionalizirana, stroji pa demontirani in odpeljani v Makedonijo, skupno z že pripravljeno opremo za obnovo podjetja. S. je bil tudi navdušen sadjar. Že v Škednju si je uredil majhen, a vzoren sadni vrt. V Sji je bil aktiven član Sadjarskega in vrtnarskega društva v Begunjah in nato v Lj. Njegovo najpomembnejše delo na tem področju je bil prvi sadovnjak plantažnega tipa v Lj., ki ga je uredil na veliki parceli okoli luščilnice riža skladno s predvojno amer. in ital. prakso gojenja breskev. Z njim je prispeval k razširitvi novih sort in novega načina pridelovanja tega sadeža v Sji.

Prim.: Deset godina privrede Jugoslavije, ur. Srdja Djokić, zal. Voj. Josipović, Sarajevo 1929, 214–15 (s sl. objektov); Zaslužni in znameniti slov. sadjarji in vrtnarji (17), revija Moj mali svet, Lj. okt. 1970, 475 (s sliko nasada); družinski podatki; Sadjar in vrtnar 1936, 96.

B. S.