Primorski slovenski biografski leksikon

SANCIN Boris, ekonomist, družbeni delavec in publicist, r. 1. jun. 1912 v Trstu, kjer živi. Oče Franc, učitelj in gospodarstvenik (gl. čl.), mati Marija Železnik, gospodinja. Osn. š. je obiskoval 1918–20 v Škednju (Trst), 1920–21 v Begunjah na Gorenj., 1921–23 v Radovljici. Maturiral 1930 na realki v Lj. Diplomiral 1936 za inž. ekonomije na Ekon.-komerc. vis. š. v Zgbu. Nostrifikacija diplome in doktorat 1956 na Ekon. fak. U v Trstu s tezo Agrarni in industrijski razvoj - Jugoslovanska izkustva, v kateri je zagovarjal potrebo po harmoničnem in vzporednem razvoju kmetijstva in industrije. Po študiju in vojaškem roku v š. za rezervne častnike topništva v Sarajevu se je zaposlil kot prokurist luščilnice riža v Lj. Mar. 1941 so ga vpoklicali k vojakom in prve dni po napadu na Jslo je padel v nem. vojno ujetništvo, iz katerega je bil nov. istega leta prepeljan v italijansko. Po kapitulaciji It. 1943 se je po dveh mesecih skrivanja v piemontskih hribih in v Firencah nov. vrnil v Lj., kjer je prevzel prejšnje delo. Do konca vojne se je v glavnem zadrževal v Lombardiji, kjer je skrbel za redne dobave riža podjetju v Lj. Na zadnjem takem potovanju febr. 1945 je bil težko ranjen ob angl. letalskem napadu na vlak pri Proseku. Konec vojne je dočakal kot rekonvalescent v Lj. Kljub svojemu zdravstvenemu stanju in skoro popolni medvojni odsotnosti iz Lj. je bil sredi maja 1945 aretiran kot pripadnik mladinskega gibanja liberal. tabora. Na procesu proti lastnikom katol. in liberal. tiska 3. avg. 1945 je bil obsojen na izgubo narodne časti za dve leti in zaplembo deležev pri zadrugi Napredni tisk in knjigarni Tiskovne zadruge. Kazen izgube narodne časti je bila omejena 28. avg. na izgubo državljanskih in polit. pravic za isto dobo. Sredi sept. je bil izpuščen na svobodo in sredi okt. se je vrnil v Trst, kjer je luščilnica riža že med vojno ustanovila podružnico z namenom, da postavi po vojni tudi tu svoj obrat. Ker je po dveh letih urejanja še visečih zadev podjetja to odpadlo, je zaprosil za namestitev na slov. sred. šolah ter 1947–51 poučeval na Trg. tehn. zavodu Žiga Zois v Trstu. Maja 1951 je prevzel službo ured. govorjenega sporeda na tedanjem Radiu Trst II in bil nato od 1. jan. 1960 do upokojitve 31. jan. 1973 šef celotnega programskega odseka rad. oddaj. - S. je že zgodaj društveno deloval. Sredi srednješolskih let v Preporodu, zadnja pa predvsem na realki, kjer je bil preds. zavodskega odbora Podmladka Rdečega križa in podružnice Ferialnega saveza, govoril na proslavah, organiziral prireditve. Ker je bil narodno zaveden, se je v Zgbu vključil v jsl. usmerjene akad. organizacije. Posebno aktiven je bil v JAČ-u (Jsl. akad. čitalnici), v JAK-u (Jsl. akad. klubu Kraljevine Jsle) in JAPRU (Jsl. akad. podpornem in reprezentativnem udruženju) ter bil v letih 1930–34 član njihovih odborov. Ko se je 1933 začelo v Lj. gibanje t. i. Pohodovcev, se mu je priključil. Odtlej je osredotočil svoje društveno delovanje predvsem na Sjo. V tedanji Dravski banovini je s prijatelji organiziral po važnejših središčih sekcije Omladina Narodne Odbrane (ONO), bil preds. njihovega banovinskega in član vsedrž. omladinskega odb. te organizacije. Pri tem delu je prepotoval vso Sjo, nastopal na sestankih, zborovanjih in prireditvah. Svoje mladostno idealno jugoslovanstvo, ki naj bi se uresničilo v široko samoupravni in ne centralistični ureditvi države, s socialnimi reformami in novimi ljudmi, je izpovedal v knjižici Kdo smo? Kaj hočemo? (Lj. 1933, izdal Omladinski odsek Narodno obrambne tiskovne zadruge r.z. z o. z. str. 94). To delovanje je prenehalo v začetku 1937, ko je vlada na tuj pritisk Narodno odbrano razpustila. Medtem je v S. dozorelo spoznanje, da se je treba za uresničenje zastavljenih namenov spustiti v stvarno polit. življenje. 1935 je bil med soustanovitelji skupine, ki se je zbrala okoli štirinajstdnevnika Naša misel z namenom, da pripravi nastop nove generacije v slov. liberal. taboru. Konec tridesetih let je sledil vstop v strankarsko polit. življenje. V banovinskem odb. Omladine Jugoslovenske nacionalne stranke (OJNS), katerega član je postal, je bil zadolžen za gosp. problematiko, o kateri je govoril na sestankih in idejnem tečaju. Za delovni program, ki ga je OJNS izdala 1940 v posebni knjižici, je napisal poglavje o gosp. politiki (Politična, gospodarska in socialna načela, izdal banovinski odbor OJNS v Lj., str. 44–67). V letih 1940–41 je bil med prvimi pobudniki za združitev mladih sil nekdaj enotnega in tedaj na razne stranke razcepljenega liberal. tabora (načelno o tem članek Razcepljenost naprednega tabora, Naša misel 1. jan. 1940). Kot sad teh prizadevanj je bila 11. febr. 1941 ustanovljena Mladinska delovna skupnost in končno, po medvojnih spremembah in zapletih, v emigraciji obnovljena skupna Slov. demokratska stranka (SDS). - Vojna je praktično prekinila S-ovo polit. in društveno delovanje v Lj. Tudi po povratku iz vojnega ujetništva se je zavoljo pretežne odsotnosti v sev. It. lahko le priložnostno sestajal s polit. prijatelji. Svoje, tedaj še sveže občutene poglede na medvojno dogajanje je podal v razmišljanjih Leta preizkušnje (Demokracija 10., 17., 21., 28. okt. in 7. nov. 1947). Dosleden svojim nazorom se je po povratku v Trst 1947 pridružil Slov. demokratski zvezi (SDZ). Postal je član njenega ožjega vodstva in kot tak je ves čas njenega obstoja sodeloval tudi v vseh odborih in akcijah, v katerih se je ta organizacija povezovala z drugimi polit. skupinami. Zaradi tedaj še nerešenega problema njegovega državljanstva in kasneje iz obzira do službe, ki jo je imel na radiu, se je njegovo polit. delo odvijalo vedno v notranjih okvirih SDZ in ni zavzemal javnih funkcij. Sodeloval je le v Študijski in nadzorni komisiji za ljudska štetja 1951 in 1961 na Tržaškem ter 1952–53 v Komisiji za ankete o družinskih pogojih in zaposlitvi. O tem je predaval na radiu in pisal v Demokraciji. Po razlikah, ki so se v letih 1965–72 pojavile med stališči SDZ in ostalimi skupinami Slov. skupnosti, se je S. umaknil iz polit. aktivnosti. Nekaj let je bil nato odb. Slov. prosv. matice, od 1977 pa je aktiven v odboru Slov. dobrod. društva v Trstu. - Publicistično se je S. začel uveljavljati v akad. letih. Sodeloval je pri mesečnem glasilu JAK-a Vihor (Zgb 1932–33). Redno je pisal v tednik Pohod (Lj. 1933–36), ki ga je o počitnicah občasno tudi urejal. Prvo razpravo s področja gospodarstva je objavil v Trgovskem listu (O clearingu, Lj. 1934). Bil je soustanovitelj, predstavnik konzorcija in sour. revije Omladina, glasila sekcij ONO za Dravsko banovino (Lj. 1933–34), soustan., član konz. in sour. omlad. kult.-polit. lista Naša misel (Lj. 1935–40), v katerem je objavil številne uvodnike in članke ideološke ter socialnopolit. vsebine. 1940 je v Lj. sodeloval pri reorganizaciji liberal. založništva: 1941 je postal družabnik in član poslovodstva Knjigarne Tiskovne zadruge d. z o. z. in bil izvoljen v odb. založništva Vodnikove družbe; od 1944 član zadruge Napredni tisk, lastnice dnevnika Jutro, in družabnik založništva Orbis. Od pomladi 1940 do mobilizacije mar. 1941 je sodeloval na sejah odb., ki je določal smernice za pisanje Jutra. V Trstu je od prve do zadnje številke sodeloval pri glasilu SDZ Demokracija (1947 - in nato 1968–72), bil okt. 1949 imenovan za njenega polit. ur. in s tem za stalnega člana ožjega odb. SDZ. V prvih številkah Demokr. je obravnaval gosp. in socialno problematiko, kasneje je pisal v glavnem uvodnike in načelne članke. 1951–55 je sodeloval predvsem s članki o položaju Trsta v glasilu SDS (v emigraciji) Domovina. Material, ki ga je zbral za javno debato v Nabrežini med SDZ in tedaj kominformistično Tržaško federacijo KPI o položaju človeka na Zahodu in v stalinistični SZ, je v dopolnjeni obliki objavil pod psevdonimom I. Bosan v brošuri Kaj nam prinaša komunizem? (Trst 1951, Tiskarna Adria, 32 str). V obdobju 1951–55 je pripravil številna radijska predavanja, pretežno zgod. in idejno-polit. vsebine, med temi niz 13 tedenskih oddaj o Obljubljenih deželah utopistov (Radio Trst II 6. jul. - 28. sept. 1955). Večkrat je predaval v Slov. prosv. Matici in občasno sodeloval v njenih izdajah Utripi. V Slov. kult. klubu je 17. mar. 1973 povedal, kako se je predvojni mladi rod v osrednji Sji pripravljal na javno delovanje. V DSI v Trstu je govoril o Slov. radijskih oddajah v Trstu (16. maja 1977) in o Delovanju Pivkovih jsl. dobrovoljcev na it. fronti v prvi svet. vojni. Na srečanjih v Dragi je 2. sept. 1972 predaval O idejnem pluralizmu (Ideje in vrednote, Zbornik Draga 1972, str. 8–43). Dvakrat je bil gost predavateljskih večerov SPD Trst, za katero je uredil in dopolnil Vodnik po njegovi planinski poti (»Vertikali«) po slov. ozemlju vzdolž meje z Jslo (Trst 1975, ZTT, 111 str.). Večina S-ovih člankov v periodičnem tisku je nepodpisanih, pogosto pa je uporabljal oznake: ***, EKO, Dr. Ž., -ris in inicialki B. S.

Prim.: Osebni podatki; KatG 1. febr. 1962 s sl.; M(Trst) 1959, št. 10 s sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Sancin, Boris (1912–1989). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931040/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine