Nieder, Fabio (1957–)

NIEDER Fabio, skladatelj, pianist, pedagog, r. 27. okt. 1957 v Trstu. Živi tu. Oče Aldo, risar, oblikovalec, mati Licia Ravalico, gospodinja. Osn. in sred. š. je obiskoval v Trstu. Nato se je vpisal na trž. konservatorij »Tartini«, kjer je diplomiral iz klavirja 1979. Kompozicijo je študiral v Trstu s prof. Viozzijem, izpopolnjeval se je s Poljakom Witoldom Lutoslawskim. Od 1979 do 1983 je učil klavir na videmskem konservatoriju »Tomadini«, od jes. 1983 pa uči na trž. kons. »Tartini«. N. se je zelo zgodaj usmeril v kompozicijo in se je kmalu uveljavil na mednar. ravni, posebno na festivalih sodobne glasbe (Beneški Bienale, Holland Festival, Journees de musique contemporaine v Parizu itd.). Med mlajšimi tržaškimi skladatelji je N. gotovo dosegel največji mednar. sloves. Njegove skladbe so bile nagrajene na tekmovanjih »Bucchi« v Rimu (1979), SIMC v Avstriji ter trikrat na »Gaudeamus muziekweek« na Nizozemskem. Večkrat so bile predvajane po ital. programih RAI in v tujini. Obenem je N. aktiven tudi v kulturno-polit. življenju ter se zavzema za sožitje med tu živečima narodoma. Zanima se za slov. kulturo, in še zlasti za slov. glasbo. Sodeloval je z Godalnim kvartetom Slov. filharmonije, pianistom Bojanom Goriškom in Kvartetom Muzina. Vrsto let je bil tajnik pri Skupini '85 v Trstu, piše za II Piccolo, PDk, PrimSreč, za RTV Lj. je pripravil oddajo o M. Kogoju. Leta 1978 je v Lj. pripravil krstno izvedbo celotne zbirke Kogojevih Malenkosti. V njegovi glasbeni govorici so opazni zanimanje za ljudsko glasbo, dialog s preteklostjo, posluh za pomenskost in magičnost tonske barve. Rad ima kratke oblike. Ne uvršča se v nobeno utečeno »smer«, v njegovi glasbi so zaznavni vplivi številnih »smeri« in obdobij. V zadnjih letih se je njegovo zanimanje prevesilo k duhovni glasbeni drami (Manifestazione di frate Francesco piccolino – 1994). Mnoge njegove skladbe je navdihnila slovenska ljudska ali umetna pesem. V skladbi Kresna (1983) (v več različicah) uporablja belokranjsko lj. pesem. Kantata Kresnik (1986) sloni v celoti na slov. ljudskem motivu svetoivanske noči. V komorni operi Saga (1987) besedila pesnika Kleeja kombinira s Kosovelovimi in rezijanskimi. Tudi v skladbah Jybare (1987) in Love songs on a white surface je prisotno ljudsko besedilo iz Rezije. Leta 1991 je priredil 4 Kogojeve Malenkosti za instrumentalni ansambel. Med ostalimi skladbami omenjamo še koncertno arijo Das Glanzen der Natur za sopr. in ork., izvedeno v gled. »La Fenice« v Benetkah 1985.

Prim.: Osebna pola; Delo 29. dec. 1978; Frankfurter Allgemeine Zeitung 7. sept. 1980; Die Welt 16. sept. 1982; Die Kleine Zeitung 10. okt. 1983; PDk 11. dec. 1985; Glasbena mladina 4/1987; PDk 9. sept. 1986 s sl. in 13. dec. 1987; NRazgl 18. nov. 1988; Mladika 1/1988; Picc. 28. okt. 1988; Intart internazionale d'arte, Celovec-Lj. -Videm 1989; P. Merkù, Oddaje na RAI TrstA (rokopis); Lidia Bramani, Fabio Nieder, »Notiziario Ricordi« n. 71/1993; PrimSreč 141–2/1993; Die Zeit 25. jun. 1993.

T. Simčič