Ostrovška, Milica (1907–1997)

OSTROVŠKA Milica, roj. SCHAUP, pedagoška delavka, publicistka, r. 14. jun. 1907 v Kopru, živi v Mrbu. Oče Adolf Schaup, telovadni učitelj in pisec teoretičnih knjig o telovadbi, mati Zoe Borri, gospodinja. Otroštvo je preživela v Gor., kjer je pričela hoditi v osn. š., gimn. je obiskovala v Pazinu ter v Mrbu (matura 1925). Na lj. U je študirala primerjalno književnost in jezikoslovje ter nem. jezik; s franc. vladno štipendijo je študirala na pariški Sorboni (1928–29). Diplomirala je 1930 in še isto leto dobila službo na gimn. v Vranju. 1931 se je omožila s prof. glasbe Tržačanom Josipom Ostrovško, 1933 je bila premeščena na realno gimn. v Mrbu. Bila je vneta sokolica, na lj. U je pod vplivom pesnika S. Kosovela postala levičarka in sodelovala s komunisti. V zimi 1939–40 je postala članica KPS. V začetku vojne je bila z družino pregnana v Srbijo, službovala je na učiteljišču v Jagodini (danes Svetozarevo). Delovala je v organizaciji OF, ki je bila med slov. izgnanci v Srbiji. Po osvoboditvi je v Mrbu opravljala različne javne funkcije. Bila je referentka za srednje š. v mrb. okrožju, nato ravn. nižje gimm. na Slomškovem trgu v Mrbu. Po resoluciji Informbiroja (1948) je bila te funkcije razrešena in med leti 1949–52 zaprta na Golem otoku. Po povratku je bila nekaj časa brez posla, nato administratorka na sred. glasb. š. v Mrbu, od 1954 pa učiteljica angl. na osn. š. Ivan Cankar ter honorarno poučevala metodiko učenja tujih jezikov na PA v Mrbu. Prav tam je bila od 1962 pri Zavodu za tuje jezike, nato pa poučevala nem. v vseh letnikih Višje ekon. komerc. š. (VEKŠ). Jan. 1970 je bila imenovana za prof. višje š., a že 1973 na lastno željo upokojena; pogodbeno je učila še do 1977. O. je pričela že zgodaj publicistično dopisovati, najprej od 1926 dalje pri ZS, potem pri Neodvisnosti, NŽ (1940). Izdajo zbirke literarno socialnih črtic (uredila dr. M. Borštnik) je preprečila vojna. Po vojni je s public. delom nadaljevala pri VM(r)b in 7 dni, s pedag. članki v SodP, Prosvet. delavcu, Vestniku društva za tuje jezike (1972). Več člankov različne vsebine je objavila v TV 15, Obz, NOja, Komunist, NRazgl, Naše gospodarstvo (Mrb.). Poleg tega je izdala za potrebe pouka nemščina na VEKŠ v Mrbu skripta Einführung in die Wirtschaftspraxis (za štiri stopnje, v sodelovanju z Zdenko Škorjanec in Majdo Samčar, Mrb. 1965–71; več ponatisov); Beiträge zum Aussenhandel (Mrb. 1970); Deutsch für Fremdenverkehr und Gastgewerbe (Mrb. 1966). Od petdesetih let dalje je zbirala gradivo za zgod. NOB v Mrbu (nekaj časa je delovala v mrb. muzeju narodne osvoboditve). S tega področja je objavila samostojno Narodni heroj Jože Hermanko (Mrb. 1963); Narodna herojinja Silvira Tomasini (Mrb. 1964) in obsežno delo o Mrbu v NOB Kljub vsemu odpor (I–III, Mrb. 1963, 1968; 2. razširjena izdaja 1981). Poleg tega pa je daljše članke o NOB objavila v Borcu, Kmečki ženi, Čačanskem glasu, PDk, Večeru in drugod.

Prim.: Borec 1963, 463; Borec 1964, 187–88; PDk 1964, 222; Večer 24. maja 1968; Delo 13. jun. 1968; TV 15 25. jun. 1968; Kron 1969, 125–26; osebni podatki (pismo z dne 14. jun. 1984).

B. Mar.