Primorski slovenski biografski leksikon

OSGNACH Janez Krst. Viljem (v ZDA Osgniach), redovniško ime p. Avguštin, O.S.B., filozof, r. 23. jun. 1891 v Ošnjem (Osgnetto), žup. Podutana, obč. Sv. Lenart, Benečija, u. 25. dec. 1975 v benediktinski opatiji St. Martin's v Lacey, drž. Wash., ZDA. Oče Peter, čevljar in dninar, mati Tereza Sibau iz Jesičja (obč. Sv. Lenart). Osn. š. je obiskoval pri Sv. Lenartu in Špetru (1899). Stopil je v frančiškanski samostan (Videm?), vendar ga je zapustil in se za leto dni vrnil domov, šestrazredno franč. gimnazijo je obiskoval na otoku Cresu, zadnji dve leti v Camposampiero pri Padovi (1901–05). Konec 1906 ali v začetku 1907 se je s starši preselil v ZDA in bil ročni delavec pri železniški družbi Northern Pacific v Ortingu, nato do 1911 pri podjetjih Irrigation v Grandviewu in pri Yakima Transportatio Co v Yakimi, vse v drž. Washington, kjer se je družina naselila. Na benediktinski St. Martin's College se je vpisal 1911 ter po dveh letih začetnih splošnih študijev študiral tri leta bogoslovje (1913–15), v noviciat benediktinskega reda je bil sprejet 6. jul. 1912, začasne obljube je napravil leto pozneje, večne 20. jul. 1916, novo mašo je pel v samostanski c. sv. Martina v Laceyu 22. jul. 1916. Dovolili so mu, da se je za pol leta vrnil v rojstno vas. V Sv. Lenart je prišel 25. okt. 1919 in pomagal tedanjemu žpku Jos. Gorenszachu pri duš. pastirstvu. Župljani so 24. jan. 1920 prosili, da bi postal O. njihov kpl. ali celo žpk. Vnela se je polemika med verniki in žpkom, končno je posegla vmes videmska škofija in zagrozila z disciplinskim postopkom proti O. Ta se je 27. febr. 1920 vrnil v ZDA. 1921 se je vpisal na U drž. Washington v Seattleu in 1922 tam dobil prvo in drugo diplomo (Bachelor of Arts in Master of Arts), doktorat iz filoz. pa 1926. Od 1922–25 (je tam obiskoval tudi počitniške tečaje. Začel je poučevati na St. Martin's College, kjer je 25 let učil filoz., 15 let latin., v benediktinskem semenišču pa deset let dogmatično teologijo in dve leti moralko. 1928 je tu postal Dean of Liberal Arts (približno dekan filoz. fak.). Devet let je bil dekan filoz. departmenta na St. John's University v drž. Minnesota (najbrž 1932–40), ko je ob šol. počitnicah hodil pomagat na razne fare v Minnesoti, med drugim pri c. Marijinega Vnebovzetja v rud. mestu Ely (1933), Brezmadežnega spočetja v Hibbingu, kjer živi še danes dosti slov. priseljencev in njihovih potomcev, dalje v krajih Marble, Virginia, Vanhomen, Pine Diver in Keewatin. Poleg prof. službe je opravljal tudi cerkvene kot assistan pastor (kpl.): v župniji pri c. Brezmadežnega spočetja v mestu Roslyn (1916–20); pri Sv. Ani v Seattleu (1922–26); Sv. rožnega venca v Tacoma (1928–29); kpl. v St. Martin's College (od 1930) – vse v drž. Wash.; pri Sv. Frančišku Ksav., Trail, British Columbia (Kanada) (1931); pri Materi božji v Mooreheadu, Minn. (1940); kurat v bolnišnici St. Peter's Hospital, Olympia, Wash. (1967–75). – O. je napisal v angl. vrsto znanstvenih razprav: The Problem of Substance (v rev. New Scholasticism, 1928); Moderate Realism and the New physical Theories (Proceedings of American Catholic Philosophical Association, 1933); Retreats (duhovne vaje) for Laymen (The Oblate, 1936); Socialism and Quadragesimo Anno (The Social Problems, 1936); The Social Nature of Man (prav tam, 1936); Man's Right to Private Ownership (prav tam, 1936); State and Church (prav tam, 1937); The Totalitarian and The Christian Conception of State (National Benedictine Editions Association, 1938); The Philosophy of Anaxagoras (New Scholasticism, 1949); Analogy of the Concept of Substance and Its Application in Cosmology (Proceedings of the American Catholic Philosophy Association, 1962 – predavanje, ki ga je imel isto leto na Catholic University of America v Washingtonu, DC). O. je napisal tudi štiri znanstvene knjige: The analysis of objects; or, The four principal categories, an historico-critical analysis in the light of scholastic philosophy, New York 1938; O. je moral biti znan in upoštevan v cerkvenih krogih, ker mu je napisal uvod v to knjigo sloviti verski televizijski govornik in poznejši nadškof Fulton J. Sheen; The Christian state, Milwaukee 1943; Must it be communism? A philosophical inquiry into the major issues of today, New York 1950; The philosophic roots of law and order; a commentary on Christian thought, New York 1970. Bil je član znanstvenih združenj: American Catholic Philosophy Association, od 1928; American Institute of Philosophical Studies, od 1943; American Benedictine Academy, od 1949; Gallery of Living Catholic Authors, od 1951; International Mark Twain Society, od 1951; Academy of Politicai Science, od 1953; Who Is Who in American Education, od 1955. Znanstveno delovanje mu je prineslo visoka priznanja papeža Pija XII. in Janeza XXIII. Za zlato mašo se je vrnil za krajši čas v roj. kraj in tedaj mu je msgr. V. Birtig poklonil priložnostno pesem »Avguštinu Ošnjaku profesorju filozofije v Washingtonu USA ob petdesetletnici nove maše«, ki je vključena v pesniško zbirko »Spomin na dom« (Pulfero, Udine 1983, 68).

Prim.: Libro Istorico, vol. I, župnija Podutana (od 1908–1925), podatke je zapisal žpk Jos. Gorenszach; Liber baptizatorum podutanske župnije; TKol 1964, 93–94; A. Cracina, Missionari nostri, Gor. 1966, 9 s sl.; A. Cracina, ustni podatki; amer. biografski priročniki: Who Is Who in Philosophy, 1943; Catholic Who Is Who, 1946; Who Is Who on the Pacific Coast, 1950; Dictionary of American Scholars, 1951; Catholic Authors; pismeni podatki Mirka Javornika iz Washingtona 4. maja 1984.

B. Z.

Zuanella, Božo: Osgnach, Janez Krstnik Viljem (1891–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930600/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine