Onušič, Franc (1843–1915)

ONUŠIČ Franc Sal., duhovnik, mecen, r. 17. febr. 1843 v kmečki družini v Starem trgu pri Ložu, u. 24. febr. 1915 v Idriji. Po gimn. je eno leto študiral jezikoslovje na Dunaju, nato bogoslovje v Lj. in bil posvečen 13. jul. 1869. Dve leti je bil kpl. v Gorjah, nato od 10. nov. 1872 v Idriji drugi kpl., potem 40 let prvi do 13. febr. 1914, ko je stopil v pokoj. V službi je bil točen kot ura, blagega srca, v občevanju dovtipen, vedno vedrega lica, prijazen in ugleden. Skoraj vsak dan je bral grške in lat. pisatelje in več delov Homerja znal na pamet. Vse življenje se je zasebno ukvarjal z jezikoslovjem. Skoraj vsake počitnice je pripravljal dijake na izpite. Ob upokojitvi se je preselil v svojo hišo (št. 105), ki jo je prejšnje leto kupil od Didiča za 33.000 kron. Zapustil jo je cerkvi, da bi v njej stanoval kak upokojen duhovnik za polovično ceno in pomagal dekanu. Tudi cerkovnik in organist naj bi stanovala tam po ugodni najemnim. Po drugi svet. vojni je bilo v njegovi hiši 20 let župnišče. Popravil in rešil je c. sv. Trojice, najstarejšo v Idriji (sez. okr. 1500). Dolgo je zbiral prispevke, da je stavbo 1897 popravil: nova streha, zvonik pokril z bakrom, samoten tlak v c. in barvna okna. Enako je popravil kapelo, prizidano c. sv. Barbare: tlak, oltar idr. Zapustil je 77.000 kron: cerkvam svoje fare 20.000 kron, veliko sorodnikom, s preostankom je plačal zadnji dolg škof. klas. gimn. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Lj., ki jo je 1905 zgradil škof dr. A. B. Jeglič (30.000 kron).

Prim.: Arko, 157–58; Jan. Filipič, Idrija in njeni spomeniki sakralne umetnosti, Idrija 1979, 93, o c. sv. Trojice 58–61.

Jem.