Primorski slovenski biografski leksikon

NOVAK Bogdan C., zgodovinar, prof., r. 9. okt. 1919 v Lj., živi v ZDA. Oče Ciril, poštni uradnik (21. maja 1942 so ga Nemci v Mrbu ustrelili kot talca), mati Slava Lendovšek, učiteljica ročnih del, pozneje poštna uradnica. Osn. š. Šmarje pri Jelšah (1926–31), real. gimn. Celje in Mrb. (1931–39), Pravna fak. lj. U, diploma 12. jan. 1944; kot privatist maturiral na Slov. učiteljišču v Gor. 4. sept. 1947; v ZDA je študiral v Chicagu na Loyola U (1951–54) in diplomiral iz zgod. 2. febr. 1955 (Magister Artibus); spomladi 1955 je opravil pedag. tečaj na Los Angeles State College v Los Angelesu; končno se je vpisal na U v Chicagu (The university of Chicago, 1957–61) in bil tam promoviran za doktorja filoz. 1. sept. 1961 z disertacijo Etnični in politični aspekti borbe za Trst 1943–1954. Službovanje: uradniški pripravnik pri lj. poštni direkciji 1944 do maja 1945, ko se je umaknil na Prim., kjer je postal učitelj na slov. osn. šolah: Vrh sv. Mihaela (1946) in Opčine pri Trstu (1947–48); Nižja trg. strok. š. v Trstu (nekaj mes. 1948), pov. prof. za slov. na Niž. sred. š. (1948–51). Po izselitvi v ZDA (sept. 1951) se je med študijem preživljal z ročnim delom ter vmes predaval na sred. š. na St. Augustine High School v San Diego, California (1956–57), svetovno zgod. na Indiana University v Gary, Indiana (1960–61), nato je dobil 1961 mesto asistenta na The University of Toledo, Toledo, Ohio, ter bil 1970 imenovan za rednega prof. na tej U, kjer predava pregled svet. zgod., zgod. srednje Evrope in Balkana ter rusko zgod. – N. s članki v strok. revijah in s pogostimi predavanji po raznih amer. organizacijah in ustanovah seznanja Amerikance predvsem z zgod. ruskega in jsl. komunizma in z njunimi svojskimi oblikami, prav tako s trž. vprašanjem. Pogosto predava na slov. prireditvah in sodeluje v slov. zdomskem tisku. Njegovo glavno delo je knjiga o Trstu, ki je razširjena doktorska disertacija, v kateri je obdelal problem Svobodnega tržaškega ozemlja in narodne in polit. okoliščine, ki so spremljale nastanek, kratki obstoj in njegov konec. Knjiga je izšla v angl. kot Trieste, 1941–1954: The Ethnic, Politicai and Ideological Struggle, Chicago, The University of Chicago Press, 1970, 526 str. Izšel je tudi ital. prevod Trieste 1941–1954: La lotta politica, etnica e ideologica. Milano, U. Mursia & Co., 1973, 477 str. Knjiga je imela pomemben odmev v svet. strok. revijah in časopisju. Vse ocene, tudi ital., priznavajo N-ovo nepristranost v presojanju stanja in dogajanj v Jul. krajini in na Tržaškem ter poudarjajo izredno skrbno, temeljito in obilno zbrani material k podrobnim analizam obravnavanih problemov. Mnogi stavijo N-ovo knjigo ob Le conflict de Trieste 1943–54 prof. sorbonske U J. B. Durosella, prvo avtoriteto za trž. vprašanje. Duroselle sam je ocenil N-ovo knjigo in zapisal, da ima le-ta ponekod celo točnejše in podrobnejše podatke kot njegova (Slavic Review, dec. 1971). Na vsak način je N-ova knjiga klasičen tekst o trž. vprašanju, uporaben za šolske potrebe kot vir za zgod. in polit. študije. Pohvalil jo je tudi vodilni ital. strokovnjak za trž. vprašanje prof. Diego de Castro (prim. PDk 9. apr. 1972). Znanst. referati: Slovene Ethnic Relations in Yugoslavia za konf. o slovan. študijih na U Visconsin-Milwaukee, maja 1974; The Legal Status of Former Zones A and B of the Free Territory of Trieste, an American View, pripravljen za mednar. konf. o manjšinah v Trstu jul. 1974, a ga ni mogel podati; Italy, Yugoslavia and Trieste, referat na letnem semin. Amer. hrv. akad. društva na Case Western Reserve U v Clevelandu, nov. 1974; American Policy toward Slovenes in Trieste, za konf. slovan. študijev na sred. zahodu v Clevelandu, maja 1975; The Slovenes of Italy: Minority Laws and their Application, ref. na kongresu Amer. združenja za širjenje slovan. študijev v Atlanti, Georgija, okt. 1975, idr. S članki je sodeloval v Slovenski državi: Zlati jubilej lista Ave Maria in njegov pomen za Slov. v Ameriki (jan. 1958); Smrt p. Kazimira Zakrajška in njegov pomen za Slov. (mar. 1958); Nadškof Alojz Fogar umrl (mar. 1972); v ZbSS v Buenos Airesu: Problemi našega obstoja (anketa, 1964); Cilji slov. narod, politike (anketa, 1967); Slov. manjšina v Italiji, I. del (1971–72); II. del (1973–75); za Most, Trst 1971, št. 31–32: Pravni vidiki meje med It. in Jslo; za Zaliv: Pravni položaj bivših con A in B Svobodnega trž- ozemlja, ameriško stališče (Trst 1974, št. 48–49; prevod ref. za Mednar. konf. o manjšinah v Trstu), idr. – N. je član več strok. organizacij: Society for Slovene Studies, American Association for the Advancement of Slavic Studies, Conference on Slavic and East European History, Conference Group for Central European History, Ohio Accademy of History, Midwest Slavic Conference, American Association for South Slavic Studies. Prejel je dve denarni nagradi (awords): prvo 1963 za svoja raziskavanja za knjigo o Trstu od Research Foundation na Toledski U, drugo za raziskovanja v Trstu 1968 (intervjuji) od American Philosopbical Society.

Prim.: Osebni podatki; IzvTrst 1948–51; Dr. B. C. Novak, ZbSS 1973–1975, 306–11 s sl.; tu je tudi bibliografija in seznam važnejših ocen knjige o Trstu.

Šah

Šah, Maks: Novak, Bogdan C. (1919–2011). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930350/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine