Niklsbacher, Nande (1914–?)

NIKLSBACHER Nande (Ferdinand), inž. strojništva in univ. prof., r. 31. mar. 1914 v Trstu, živi v Khartumu v Sudanu (Afr.). Oče Ferdinand, veletrgovec s poljedelskimi pridelki, predvsem z žitom in moko, borzni svetnik za žito in moko, u. 11. febr. 1945 v Dachauu; mati Avrelija Hočevar, gospodinja. Ob koncu vojne so se preselili v Lj., kjer je dovršil gimn. in začel študirati na elektrostroj. odd. Tehn. fak., nato na Tehn. viš. š. v Münchnu. Tu je diplomiral, a je pustil diplomo in dokumente za podiplomski študij, med bombardiranjem pa so zgoreli. Med vojno se je takoj pridružil OF, bil 7. febr. 1942 aretiran, zaprt v Lj. in Padovi, konfiniran v Avellinu do it. kapitulacije. Pridružil se je jsl. borcem v Gravini pri Bariju, bil dodeljen I. prekomorski brigadi, pred odhodom v domovino pa premeščen h grupi letalcev, ker je bil že pred vojno pilot. Bil je v I. zrakoplovni bazi v Carovigno v juž. It., pozneje dodeljen Titovi letalski enoti v Sev. Afriki: Aboukir, Benina, Šalufa. Nato je bil s celotno edinko premeščen v SZ v mesto Grozni. Po vojni je priletel z edinko v Jslo v Sombor in bil demobiliziran 12. apr. 1946. Ker ni imel münchenske diplome, je 1946 nadaljevati študij na odd. za strojništvo Tehn. fak. U v Lj. in spomladi 1949 ponovno diplomiral. V šol. letih 1947/48 in 1948/49 je bil honorarni predavatelj na Tehn. sred. š. v Lj., od pomladi 1949 pa je vodil vaje iz vodnih strojev in motornih vozil na Tehn. fak. Slušatelje je uvajal v konstruktivno delo in jim dajal vzporedno s praktičnim konstruiranjem tudi konstrukcijske smernice. Od jan. 1950 je bil tudi svetovalec v tovarni Litostroj v Lj., kjer je bil koordinator dela med tovarno vodnih turbin Voith-Heidenheim in Litostrojem za velike agregate hitrocentral: Medvode, Mariborski otok, Vuzenica, Zvornik, Vrla II in Jajce II (vsi agregati preko 50 MW). Kot tehn. vodja in strokovnjak je sodeloval pri mehanizaciji obrata indust. apna v Kresnicah ob Savi. Bil je tudi sodni izvedenec za tehn. pojasnitve avtomobilskih prometnih nesreč. Jan. 1957 in jun. 1960 je bil ponovno izvoljen za asistenta pri predmetu vodni stroji na Tehn. fak. 1959 je obiskoval podiplomski tečaj o osnovah hidromehanike. 1960 je zagovarjal habilitacijsko delo Hidromehanični diferencialni menjalnik in bil 1. okt. 1960 imenovan za docenta za vodne stroje in avtomobilizem. V okviru sporazuma o kult. in znanst. pomoči Sudanu se je prijavil za predavatelja strojnih predmetov na U v Khartumu. To mesto je prevzel 7. okt. 1961 na osnovi neplačanega dopusta, 15. avg. 1965 pa je bil na Fak. za strojništvo razrešen službe. Nastopil je kot reader na Stroj. odd. Tehn. fak., 1965 pa ga je rektor U v Khartumu zaradi uspehov pri vzpostavitvi in organiziranju Stroj, odd., katerega predstojnik je bil do 1967, predlagal za rednega prof., kar je še zdaj. Tu ima veliko dela s študenti, ki obiskujejo pri njem podiplomske študije in dosegajo magisterije in doktorate, v zadnjem letniku pa dela s študenti projekte iz sudanske stvarnosti. Poleg tega opravlja številne konzultacije v tovarnah in industriji in tehnične konzultacije za najvišje arbitražne forume v sudanski vladi. Član je univ. senata, znanst. raziskovalnega komiteja, častni član sudanskega Društva inž. Ob 25-letnici obstoja U v Khartumu je bil odlikovan z zlatim odličjem za dolgoletno in uspešno delo. – N. je sodeloval s posameznimi poglavji in risbami s prof. Struno v knjigi Avtomobil, Lj. 1951. Članek Vpliv obratovanja na tehnične lastnosti avtomobila je izšel v rev. Lokalni promet, 1950, št. 17 in 18, Oris razvoja visokošol. študija strojništva v Lj. ob njegovi 150-letnici pa v Stroj. vestniku, Lj. 1961, št. 1. Izvedel je naslednja tehn. dela: rekonstrukcija gonilnika Francisove turbine upognjenega pohištva Duplica pri Kamniku; konstrukcija aksialne (propelerske) črpalke za tlačno višino od 8,5 do 4 m ter razpoložljivo moč 200 KM, namenjeno namakalnemu sistemu direkcije Poljoprivrednih dobara, Belje; konstrukcija sistema dvigalnih naprav ateljeja Triglav-film v Lj.; spremembe na strojno-tehn. načrtu bencinske črpalke Jugopetrol, Brežice; konstrukcija drobilnega mlina za tovarno sode v Lukavcu; preiskovanje lastnosti maznih olj za dvotaktne motorje (za Petrol); primerjava dinamičnih lastnosti malega avtobusa tovarne Moto montaža v Novem mestu; projekt laboratorija za mehansko preizkušanje maznih olj za podjetje v Mrbu. Zasnoval je tudi nekaj teoretičnih del (gl. ULjBB I, 328).

Prim.: ULjBB I, 327–28; II, 414 – z življenjepisom in navedbo del; osebni podatki; podatki prof. Marije Janežič iz Lj.; na trž. anagr. uradu ni vpisano njegovo rojstvo.

Jem.