Nemec, Rafael (1914–1993)

NEMEC Rafael, akademski slikar in restavrator, r. 4. okt. 1914 v Vrtojbi, živi na Pristavi pri Novi Gor. Oče Anton, zidarski pomočnik, mati Karolina Bufolin. 1916 je odšel z družino v begunstvo v Mali Orehek pri Stopičah na Dolenjskem, domov na Goriško so se vrnili 1919. Osn. š. je obiskoval v Vrtojbi, od 1928 do 1938 se je preživljal kot črko- in soboslikar, v prostem času pa je risal in slikal akvarele. 1937 in 1938 je obiskoval v Gor. večerni tečaj akta na umetniški š. 1939 je na umetnostnem liceju v Benetkah privatno opravil maturo in se istega leta vpisal na tamkajšnjo Accademia di belle arti, kjer je bil njegov prof. Guido Cadorin. N. je bil 1943 deportiran s kazenskimi bataljoni na Sardinijo. Tu se je po kapitulaciji It. vključil v boj Primorcev za odhod v NOV in POJ. 1944 je bil vključen v »slovanske čete« na Korziki, postal je soustanovitelj in ilustr. glasila Naša zvezda. Na Sardiniji in Korziki je izdelal več risb in akvarelov, ki pa so se izgubili. Po koncu vojne je s »slovanskimi četami« odšel v Francijo in se jeseni 1945 vrnil v domovino. Vključil se je v boj za priključitev Primorske Jsli in v ta namen izdeloval transparente, simbolične slike, portrete voditeljev, hkrati je slikal scene za igre in napravil načrt za spomenik padlim v Vrtojbi, ki je bil v nekoliko spremenjeni obliki odkrit 1947. 1946 je v Benetkah diplomiral s pismeno tezo o slik. J. Tomincu. Istega leta se je zaposlil na gimn. v Postojni in v tem kraju skupaj s slik. L. Vilharjem organiziral prve slikarske razstave. 1949 je kopiral srednjeveško fresko Sveta Nedelja v Crngrobu, postal je tudi prof. na gimn. v Šempetru pri Gor., kjer je 1951 skupaj z V. Hmeljakom priredil skupno razst., ki pomeni prvo likovno prireditev na območju Nove Gor. sploh. 1951 se je zaposlil na Zavodu za varstvo kulturnih spomenikov v Lj. in istega leta postal redni član DSUU. 1953 je sodeloval pri odkrivanju fresk v Hrastovljah. 1958 se je vrnil na Goriško in se zaposlil najprej na gimn., kasneje pa na osn. š. v Novi Gor. V petdesetih letih je poleg umetniškega pomembno tudi njegovo vzgojno in organizatorsko delo. Vodil je slik. š. pri Klubu slikarjev-amaterjev Nikolaj Pirnat v Novi Gor., sodeloval pri pripravi likovnih razst., bil pedag. svetovalec za likovni pouk pri Zavodu za pedag. službo v Novi Gor. in poverjenik Društva likovnih pedagogov za Goriško. 1964 si je pridobil status svobodnega umetnika, več let je bil preds. DSLU za Prim. 1969 je bil začasno invalidsko upokojen. 1972 pa je nastopil službo restavratorja na ZSV Gorica v Novi Gor. Dokončno je bil upokojen 1975. Istega leta je GorMuz na gradu Kromberk priredil obsežno retrospektivno razst., ki je obsegala osnutke, risbe in študije ter olja, tempere in akrile (skupaj 95 del) in je podala dotedanji prerez življenjskega opusa slik. N. Ohranjene študijske risbe iz predvojnih let razodevajo predvsem nadarjenost mladega umetnika, prve tempere in olja pa so naslikani v realističnem slogu, ki mu je N. ostal zvest za dalj časa, nanj je deloma vplival tudi impresionizem. Takšni so njegovi zgodnji potreti, tihožitja in krajine (npr. Ob Vipavi, 1941, Korenje z repo, okr. 1941, Portret matere, 1942). Povojne slike so nastale pod vplivom takratnih tokov, npr. barvnega realizma in deloma socialističnega realizma, zamikali pa so ga tudi impresionistični učinki (prim. olja Sezidali bomo Novo Gorico, 1948, Trenta, 1950, Lastna podoba, 1952, Asfalterji, okr. 1957). Konec šestdesetih let je nastopila t. i. »enigmatska faza« N-evega slikarstva, ko so njegove krajine in vedute dobile ne samo dvojni formalni, temveč tudi dvojni vsebinski pomen. V nekakšnih slikovnih ugankah je skušal izraziti misel o neločljivi povezanosti človeka z okoljem, njegovimi stvaritvami in naravo. Za to obdobje so značilna dela kot npr. Piran, Traghetto (1958), višek pomeni monumentalna slika Don Kihot (1960), ki visi v stalni zbirki GorMuz na gradu Kromberk. Po tem letu je nastalo več krajin, pri katerih ne gre za naturalistično obdelavo stvarnosti, marveč za nadrealistično videnje sicer tradicionalnega slikarskega motiva. Zelo značilna je slika Lipica (1966), kjer »je sicer spet posegel po že znani metodi prenašanja literarne vsebine v slikarsko formo in nam s pomočjo svojevrstne fantastike ustvaril spet dvojni lik drevesa-živali. Vendar je osrednja gmota te animalno-vegetabline skupine postavljena v skoraj povsem surrealistično občuteno puščobno kraško pokrajino, kot povzeto iz ozadij bolonjskih manierističnih slik, z dramatičnim poudarkom nevihtnega oblaka na oboku« (J. Mesesnel). V drugi polovici šestdesetih let je nastopilo obdobje, ki ga je kritika označila za abstraktni surrealizem. Slikar je v tem času ustvaril vrsto navidez naključno zasnovanih del, pri katerih pa še lahko razberemo naslon na krajino z značilnim horizontom in posameznimi krajinskimi plani, vendar se vanje postopoma vrivajo fantastični elementi. Sčasoma postajajo slike vse bolj abstraktne, poudarek je na študiju gmotnih in svetlobnih jeder v nedoločljivem prostoru. V naslednji ustvarjalni fazi je opustil slikanje z oljem, tempero in v mešanih tehnikah in se poskusil v akrilu, kar mu je omogočilo obvladanje velikih ploskev z gladko nanešeno lokalno barvo. Gre za slike z upodobitvami posameznih delov ženskega telesa, ki se dajo združiti po več skupaj v nekakšne sestavljenke v poljubnih kombinacijah. Sintezo tega slik. načina pomeni Podoba matere (1971), v kateri »je zlil vtis starkinega nagubanega obraza z vtisom napokane vršine tamošnje trde zemlje. Rafael Nemec je v tem delu zmogel svojevrstno sintezo svojega znanja in literarne združevalne metode in vse skupaj zlil v monumentalno slikarsko umetnino« (J. Mesesnel). Za N-eve slike iz naslednjega ustvarjalnega obdobja je značilna dinamičnost kompozicije, tudi figura se še pojavlja, vendar ne v naturalističnem smislu, marveč v funkciji nadrealističnih teženj. Osnovno sporočilo teh del je izražanje bivanjske stiske sodobnega človeka, ki se boji vojne, naravnih katastrof ipd. Sem bi lahko uvrstili slike kot npr. Potresni val (1976), Človeški embrio, Strah pred vojno, Pustite nam sonce (1983). V letih 1983–84 je nastala serija akvarelov s krajinskimi motivi, pri katerih izhaja iz klasično zastavljenega slikarstva, odlikujejo pa se po izredni mehkobi barvnih prehodov in nežni prosojnosti. V teh intimno zasnovanih delih pa se včasih ponovno vrača k že znanim temam, npr. k človeški figuri, upodobljeni na podoben način kot pri sestavljivih kompozicijah iz sedemdesetih let. Ob krajšem bivanju v Opatiji pozimi 1984 je ustvaril serijo vedut in krajin s flomastrom, za katere sta značilna realistični pristop in izredno natančna, skoraj filigranska risba, s katero dokazuje odlično tehnično znanje. – Slikar N. je svoja dela prikazal na številnih samostojnih in skupinskih razst., tako v Benetkah, Postojni, Šempetru pri Gor., Lj., Mrbu, Novi Gor., Gor., Rovigu, Trstu, Caorle, Ronkah, Lipici, Novem mestu, Bovcu idr. Številni so tudi njegovi konservatorski posegi, zlasti na freskah, npr. v Koseču, na Erzelju, v Krestenioi, Prilesju, Podmelcu, Naklem pri Divači, na Šilentaboru, v Dolenji vasi pri Senožečah, Podbeli, na Zemonu pri Vipavi. Avtor je tudi več dekorativnih in spomeniških del, ki so zapovrstjo nastajala takole: 1947 spomenik NOB v Vrtojbi, 1962 grobi mozaik na pročelju osn. š. v Kanalu, 1963 dekoracija nočnega bara v Bovcu, 1965 dekoracija jedilnice in točilnice hotela Tabor v Sežani, 1966 grobi mozaik na pročelju osn. š. na Dobrovem in poslikava prezbiterija ž. c. v Solkanu, 1968 mozaik Marije z detetom v kapelici ob poti na Sveto goro v Solkanu, 1970 mozaik Marije tolažnice v luneti glavnega portala ž. c. v Kromberku, 1973 spomenik Sergeja Mašere na Erjavčevi cesti v Novi Gor. Dejavnost slik. N. je torej zelo raznovrstna, kar ga upravičeno uvršča med zaslužnejše kult. delavce tistega dela Goriške, ki leži v Jsli, saj sodi v generacijo, ki je s plodnim umet. ter požrtvovalnim strok. in organiz. delom vidno zapolnila vrzel, ki je na tem ozemlju nastala po drugi svet. vojni kot posledica predvojnega faš. nasilja in izgube naravnih ter kult. središč. Zunanji izraz teh zaslug so tudi odlikovanja, ki jih je dobil, tako 1968 Red dela z zlatim vencem, 1971 Bevkovo nagrado občine Nova Gor., 1975 Red zaslug za narod s srebrnimi žarki.

Prim.: Osebni podatki; žpk matice v Vrtojbi; Rafael Nemec. Retrospektivna razstava, Nova Gor. 1975 (razst. katal. s sl., 19 repr., življenjepisom, študijo J. Mesesnela, seznami razstavljenih del, razstav, restavratorskih posegov, dekorativnih in spomeniških del ter z bibliografijo od 1948 do 1974). Prim. še: Jaselce 1927, 163, 400, 404; Jaselce 1928, 86; Naša zvezda 6. jan. 1945; PrimN 28. maja 1954; LdP 6. mar. 1955; PrimN 12. okt. 1956; PDk 16. okt. 1956; PrimN 26. okt. 1956; SlovJ 9. nov. 1956; PrimN 16. nov. 1956 in 27. dec. 1957; SlovJ 16. okt. 1959; NL 18. sept. 1975; Delo 18. sept. 1975; PDk 21. sept. 1975; ITD 21. sept. 1975; Komunist 22. sept. 1975; Delo 24. sept. 1975; PrimN 26. sept., 4. in 10. okt. 1975; PDk 12. okt. 1975; PrimN 21. nov. 1975; Sreč 1975, 47 (repr. na platnici in na str. 7, 13, 21, 31, 37); Sinteza 1976, 36–37, 147; Delo 7. in 17 dec. 1976; Katal. prodajne razst. prim. umetnikov v hotelu Argonavti, Nova Gor. 1976; PDk 30. dec. 1977; Občina Nova Gorica 1947–1977, Nova Gor. 1977, 147; Razstava DSLU 1977, Moderna gal., Lj. 1977; Razstava likovnih del restavratorjev Slovenije, Kranj 1980; Katal. razst. DSLU Severne Primorske, Nova Gor. - Ajdovščina - Tolmin -Idrija 1980–1981; Katal. razst. DSLU Severne Primorske, Labin - Škofja Loka - Ljubljana - Novo mesto - Celje 1982; PrimN 30. apr. 1982; Nelida Silič-Nemec, Javni spomeniki, 24, 55, 140, 147; Krka (Glasilo delovnih ljudi Krke, tovarne zdravil, n. sol. o. Novo mesto) 26. sept. 1983; Dolenjski list 6. okt. 1983; PrimN 29. jun. 1984; NL 26. jul. 1984.

M. V.