Nanut, Viljem (1899–1964)

NANUT Viljem, prosvetni in politični delavec, učitelj, r. 6. jul. 1899 v kmečki in delavski družini v Štandrežu pri Gor., u. tam 28. mar. 1964. Po osn. š. v domači vasi je odšel na učit. v Gor., 1915 je morala družina v begunstvo v Lj. in tu je nadaljeval študije na zaposlovalnih tečajih goriških učiteljišč. Mar. 1917 so ga mobilizirali in poslali na albansko bojišče, kjer se je nalezel hude malarije. Po vojni se je vrnil s starši v Štandrež in 1919 maturiral v Gor. Od dec. 1919 je učil po eno leto v krajih: Kanal ob Soči, Vipavski Križ, Opatje selo, Dol nad Ajdovščino, Štandrež, kjer je ustanovil in vodil še obrtno nadaljevalno š., Solkan, Sovodnje ob Soči, Kozana v Brdih, od koder je bil 1928 premeščen v Piemont. Oblast ga je neprestano premeščala, ker je delal tudi zunaj šole. V Piemontu ni vzdržal, zato je odšel že v jeseni 1928 v Jslo in po večmesečni brezposelnosti postal pogodbeni učitelj in upravitelj šole v Zaplani. Po zlomu Jsle se je vključil v NOB, avg. 1942 so ga ital. vojaki ujeli in poslali v taborišče na Rabu. Tu je ostal do ital. zloma in pomagal pri organiziranju Rabske brigade, s katero se je kot komisar udeležil bojev pri zavzetju Loža in drugih krajev na Notranjskem. Dec. 1943 so ga ujeli Nemci in poslali v taborišče Dachau. Jul. 1945 se je vrnil v Štandrež in pomagal, da so takoj popravili šolo in v jeseni začeli s slov. poukom. Obnovil je tudi domače prosv. društvo, kot učitelj pa je pripravljal otroke za javne kult. nastope v dvorani Briško. Učil in vodil je šolo samo prvi dve leti, ker je bil jul. 1947 izvoljen v vodstvo Demokratične fronte Slovencev. Pozneje je bil njen tajn., 1954 tajn. njene naslednice Socialistične fronte Slov. 1952 je bil na listi DFS izvoljen za pokraj. svetovalca in se je zelo zavzemal za koristi Štandreža. Bil je tudi preds. Zveze prosv. društev. S svojim sodelovanjem je krepko posegel v Benečijo in pomagal tamkajšnjim mladim kult. in polit. delavcem. Poleg tega je bil izdajatelj gor. tednika Soče do njene združitve s PDk ob koncu 1960. Skupaj z D. Feiglom sta izdala knjigo Beneška Slovenija (Gor. 1950, str. 147).

Prim.: Šavli, PDk 16. nov. 1977 s sl.; I. Marinčič, V. N., Ob stoletnici štandreške čitalnice, 1869–1969, Gor. 1969, 42–44.

Jem.