Primorski slovenski biografski leksikon
NAKRST Avrelija (Leli), roj. PEČAR, gledališka igralka, r. 4. sept. 1908 na Katinari pri Trstu; oče Franc Pečar, mati Marija Glavina. N. je mladost preživela v Trstu, deloma tudi v Mrbu, kamor se je preselila 1924 in kjer se je prvič seznanila s poklicnim gledališčem, potem ko je obiskovala Pregarčevo dramatično šolo (1928/29). V mladosti je nastopala na kult. prireditvah domačih društev Zastava in Mladina ter skrbela za mladinsko knjižnico, ki je bila v njeni hiši na Katinari. V Mrbu je sodelovala pri amaterskem gledališču Sokola in dijaškem društvu ter nastopala v opernem zboru SG. Po vojni je sodelovala kot režiserka in igralka v Vajeniškem domu ter drugih družbenih organizacijah, 1949 pa se je odločila za dvoletno dramsko šolo Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer je bila članica od 1945–52. Leta 1952 je pristopila k SG v Trstu, kjer je ostala do upokojitve. Igrala je tudi za trž. Radio in Radio Koper, kjer je sicer že vrsto let reden gost oddaje Sosednji kraji in ljudje, v kateri v katinarskem narečju komentira aktualne dogodke. Za RAITrstA je prevedla v narečje in priredila Guttinovo knjigo Moji spomini na preteklost, za gledališče pa je prevedla v trž. narečje Goldonijeve Grobijane. Pomaga režirati in recitirati v raznih društvih. Na odru je N. ustvarila celo galerijo likov iz svetovne in slov. dramatike, tako v komičnih kot v karakternih vlogah. Veliko je nastopala tudi v otroških igrah. Nekatere vloge: Katarina (Ostrovski, Nevihta), Marta (Cankar, Jakob Ruda), Nora (Ibsen), Edith (Krasna, Draga Ruth), Marija Hogendorst (Tiemayer, Mladost pred sodiščem), Katja (Tavčar, Prihodnjo nedeljo), Ana (Gorki, Vasja Željeznova), Martha Brewster (Kesselring, Arzen in stare čipke), Alicia de Ephlam (Colette, Gigi), teta Klotilda (Holkova, Pepelka), Editha Frank (Hackett, Dnevnik Ane Frank), Gospodinja Marija (Lukeš, Prgišče zemlje), Katra Prešeren (Kreft, Po brezkončni poti), mati (Hlapci), Linda (Miller, Smrt trgovskega potnika), Ana (Gorki, Na dnu), Prhnova (Wild, Kako važno je biti resen), Anfica (Čehov, Tri sestre), Matrjona (Tolstoj, Moč teme), mati (Strahovi) in mati v priredbi Pregljevih Tolmincev.
Prim.: Gledališki listi SG v Trstu, kritike, intervju A. Rustje za RAITrstA 23. maja 1972; osebni podatki; SGL II, 463.
S. P.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine