Mulitsch, Emilio (1891–1964)

MULITSCH Emilio, javni delavec, r. 25. jul. 1891 v Gor., u. 4. jul. 1964 prav tam. Oče industrijalec Giuseppe, mati Elisa Seppenhofer. M-ev ded Carlo je zasnoval železarska obrata v Štandrežu in Batujah (Mulcev mlin). Osn. š. in realko (začel jo je obiskovati 1902) je obiskoval v Gor., kjer se je v dijaških letih vključil v skupino mladih mazzinijancev in sodeloval pri njih glasilu La Liberta. Univ. študije je opravljal na Dunaju in v Firencah, diplomsko nalogo je opravil na Dunaju jan. 1915. V času, ko je It. vstopila v vojno, je bil v Firencah, postal je it. vojak in odšel na fronto. L. 1916, potem ko so It. zasedli Gor., je skrbel za ohranjevanje kulturne dediščine (knjižnice). Vrnil se je na fronto in ob koncu vojne (nov. 1918) prevzel skrb za organizacijo šolstva na Gor. Pri tem opravilu, kjer je zagovarjal tolerantnost do slov. šolstva, je prišel v nesoglasja z vladno politiko in se odpovedal funkciji šol. referenta še pred koncem šol. leta 1919–1920. Apr. 1920 je postal član PSI in nato v začetku 1921 član KPI (sodelavec goriško-videmskega tednika Spartaco) in deloval zlasti v zadružnem gibanju. Po nastopu faš. se je umaknil iz javnega polit. življenja. Posvetil se je družinskemu podjetju, tovarni kmečkega orodja v Batujah. Med drugo svet. vojno je kot zastopnik KPI sodeloval pri gor. CLN in v taki vlogi pri navezovanju stikov s predstavniki slov. NOB (sestanek v Zavinem 30. jul. 1944, v Kromberku 10. avg. 1944). V dneh ob koncu vojne, ko so bile v gor. CLN razprave o bodoči razmejitvi med It. in Jsl., ni soglašal z aneksijskimi zahtevami slov. strani. Kasneje je sodeloval pri UAIS (SIAU) in pisal članke za glasilo Fronte Unico. Tudi po vrnitvi it. drž. obl. na Gor. je deloval v KPI (dopisnik dnevnika Unità). S članki je sodeloval pri reviji StudGor. M. je bil tudi med organizatorji gor. CAI (spominska plošča na planinski koči na Nevejskem sedlu, tu v bližini se je med prvo svet. vojno boril in bil ranjen).

Prim.: Anagrafski urad občine Gor.; Picc. 6. jul. 1964; B. Marin, StudGor 60/1984, 7–11; A. Agnelli, StudGor 60/1984, 13–19; G. Mellinato, Annali di storia Isontini 5/1982, 37–67; S. Plahuta, Prim-Sreč 1987, 67–68, str. 9–14.

B. Mar.