Mrak, Boris (1916–?)

MRAK Boris, časnikar, publicist in politični delavec, r. 25. nov. 1916 v Trstu, živi v Kopru. Oče Alojz, urednik Edinosti v Trstu, mati Antonija Dekleva, trgovska upravnica. V Trstu je obiskoval prvi razr. slov. osn. š. v Rojanu, ostale razr. na it. osn. š. v ul. R. Manna, nato še dve leti trgovskega zavoda »Da Vinci«. V letih 1936–37 se je vključil v organizirano polit. delovanje v delavskem gibanju in postal član KPI. V povezavi s Paolom Morganom, sekretarjem KPI za Trst in Istro, je delal pri organiziranju in povezovanju partij. celic predvsem v tovarnah, v organizaciji Rdečega križa in med poklicnimi gasilci. Zaradi tega je bil aretiran 1937, zaprt 3 mesece v Coroneu in nato kot jsl. državljan za trajno izgnan iz It. Odšel je v Zagreb k sorodnikom, privatno nadaljeval študije predvsem marksističnih ved in obenem aktivno delal v mladinski sekciji društva primor. in istr. emigrantov Istra. 1938 je skušal z rednim jsl. potnim listom priti preko Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije v Pariz, kamor je nameraval ilegalno, ker mu Francija ni izdala vstopnega vizuma, da bi nato preko Pariza odšel v Španijo v mednar. brigade. Ker mu to ni uspelo, se je vrnil v Zagreb, se znova povezal z mladinsko organizacijo društva Istra in iskal zaposlitev kot delavec, ker bi drugačne ne mogel dobiti. Ob razpadu Jsle 1941 se je vključil v Protiimperialistično fronto in kmalu nato v zgb. slov. organizacijo OF in istočasno študiral. Nov. 1941 so ga ustaške nadzorne oblasti aretirale in obsodile na 2 leti zapora. Nekaj mesecev je preživel v zgb. zaporih na Savski cesti, spomladi 1942 je bil poslan v zloglasno ustaško taborišče Jasenovac in od tam po enem mesecu v taborišče v Staro Gradiško. Za Božič 1943 je bil izpuščen kot »rimokatolik«, se vrnil v Zagreb in tam v vrstah KPJ in OF ilegalno delal do avg. 1944, ko je odšel v partizane na Kalnik (Moslavino) na območje vojaškega okrožja 10. zgb. korpusa NOVJ in postal oficir za mobilizacijo. Dec. 1944 je bil na Kalniku ranjen, se zdravil v partiz. bolnišnicah v Moslavini in bil po evakuaciji bolnišnic zaradi bližajoče se »sremske fronte« po osvoboditvi Beograda premeščen v partiz. bolnišnico na območje Papuka v Slavoniji in od tam s sovjetskim letalom prepeljan v bolnišnico v Beograd. Takrat je bil kot rekonvalescent in invalid odpuščen iz vojske, se iz Beograda s posebno propustnico ministra za Hrvaško v Bakarićevi vladi vrnil v Zagreb prav na dan osvoboditve mesta, od tam pa s priporočilom zgb. organizacije OF prišel preko Lj. 13. jun. 1945 na polit. delo v Trst. Tu je bil dodeljen kadrovskemu odseku KP Jul. krajine kot član mestnega komiteja in vmes dokončal srednješol. študije. 1946 je bil pet mesecev predavatelj na partij. š. v Opatiji. 1947 je bil nekaj mesecev zaprt v Trstu zaradi polit. delovanja, nato pa nekaj časa zaposlen pri Vojaški upravi Jsl. armade (VUJA) v Kopru in se mar. 1948 ponovno vrnil v Trst in bil na prvem kongresu KP STO imenovan za sekretarja mestnega komiteja KP STO. Ob resoluciji Informbiroja se je opredelil proti Vidalijevi stalinistični liniji in ostal še naprej član CK KP STO na protiinformbirojevski liniji vse do razpusta. 1950 se je pridružil na novo ustanovljeni Neodvisni socialistični zvezi (USI) Cucchija in Magnanija in bil član vsedržavnega sveta stranke v Rimu. Bil je tudi v vodstvu in nekaj časa sekretar Slov. it. antifaš. unije. Že od prvega povratka v Trst 1945 se je ukvarjal s časnikarstvom pri it. listih kot ured. mesečnika »Il comunista« (1949) in pisal članke in razprave polit. ideol. vsebine pod psevdonimom »Bordon«, bil je komentator pri tedniku »Il Progresso«, pisal je tudi v »Il Corriere di Trieste«, v PDk in razne revije, članke skoraj izključno polit.-ideol., teoretične in polemične vsebine. 1962 je iz Trsta odšel v Lj., 1966 dokončal študije na Visoki šoli za novinarstvo in polit. vede z diplomo na temo Intelektualci in družba in delal kot strok. sodelavec za stike s tujino pri Zvezi sindikatov Sje. Konec 1966 se je preselil v Koper in se vrnil v časnikarski poklic kot komentator in ured. programa v it. na Radiju Koper. Deloval je tudi kot predavatelj zgod. filoz. na slov. in it. gimn. v Kopru do upokojitve 1975. Med drugim je bil preds. komisije za gojitev tradicij NOB pri Obalnokraškem odb. Zveze združenj borcev. Ima status borca NOB iz leta 1941, nosilec je Reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem, Reda bratstva in enotnosti druge in tretje stopnje in Reda za hrabrost.

Prim.: Osebna izjava piscu j. k. mar. 1944; (j. k.) Jože Koren, Boris Mrak 70-letnik, PDk 25. nov. 1986 s sl.; arhiv OZE pri NšK v Trstu; arhiv SZDL v Lj.; članki v tržaških it. in slov. povojnih listih in revijah.

Koren