Mozetič, Andrej (1773–1857)

MOZETIČ (MOSETTIG, MOSETIG) Andrej (Andreas, Andrija), zdravnik, r. 25. sept. 1773 v Renčah pri Gor., u. 30. mar. 1857 v Gor. (in Arce, št. 490). Obiskoval je gor. gimn., nato se je vpisal (verjetno 1793 – iz kat. Medic. fak. na Dunaju je razvidno, da je bil 1795 v 3. letniku) na Medic. fak. dunajske U, kjer je 7. dec. 1797 promoviral za dr. medic. Verjetno je takoj po študiju deloval na Madžarskem. Ni znano, kdaj je M. začel delati v Dalmaciji (bil je pokraj. protomedicus), dobro pa je poznal tamkajšnje razmere, saj je z referatom 4. febr. 1818 zahteval, naj v Zadru ustanovijo babiško šolo. Že 26. avg. 1817 je guverner Dalmacije baron Tomašić izdal odredbo, da morajo zdravniki, ki delujejo v Dalmacij, imeti avstr. diplomo in dokazati, da so vešči v porodništvu in živinozdravništvu. Iz tega lahko sklepamo, da je M. izpolnjeval vse te pogoje. Cesar Franc I. je 31. okt. 1820 podpisal odločbo o ustanovitvi babiške š. v Zadru. Tomašič in M., ki je medtem postal tudi stalni cesarsko-kraljevi vladni svetnik, sta 9. jan. 1821 izdala razpis natečaja za prvega prof. novoustanovljene babiške š. (kandidati naj bi bili dr. medicine in kirurgije, vešči v porodništvu in naj bi obvladali hrv. in it. jezik). Prvi ravn. in prof. te š. je postal M.; sestavil je tudi tekst za diplomo, ki so jo učenke prejele po opravljenem izpitu. L. 1827 pa M-evo ime izgine. Na šoli mu nasledita Hrvat Josip Drčić, za tem pa spet Slovenec Franjo Weber (že drugi pomembni slov. zdravnik 1. pol. 19. stol. v Dalmaciji). L. 1836 je bil M. s cesarskim odlokom z dne 29. apr. premeščen kot protomedicus in dvorni svetnik za Moravsko in Šlezijo in deloval v Brnu (1845 je bil še tam). Med 1846–50 je stopil v pokoj in se preselil v Gor. (v Kol. kmetijske družbe za l. 1850 omenjen kot upokojenec med člani z bivališčem v Gor.). Okrog 1836 se je poročil (verjetno v Brnu) z neko Vilhelmino, po rodu Madžarko (u. v Gor. 10. nov. 1856), in imel z njo 7 otrok (gl. Claricini!). – M. je bil od 1817 član C. kr. kmetijskega društva v Gor. in bil odlikovan z veliko zlato medaljo za uvedbo in razširitev cepljenja proti črnim kozam na Madžarskem. M. ima glavne zasluge za ustanovitev babiške šole v Zadru. »Bil je velik človek in zdravnik, ki ga ne smejo pozabiti niti sedanje niti bodoče generacije« (M. Škarica).

Prim.: NadškAGor (LibDef. gor. stolnice 1853–72) mapa 24/G; Arhiv dunajske U (tudi za rojstni datum): Catalogus Medicinae Doctorum, Med. 9. 5, 1752–1821, 108; Acta Facultatis Medicae, Med. 1. 13, 1776–1802 (podatke na prošnjo posredoval dr. K. Mühlberger); Quod felix faustumque sit nomina iuvenum in gymnasio goritiensi scholarum piarum humanioribus litteris studentium ex ordine classium in quas anno sholastico elapso referri meruerunt 1787, 1788 (1. in 2. zv.) (neoštev. str.); Calendario per l'anno comune 1842 pubblicato dall'Imp. Reg. Societa Agraria di Gorizia (neošt. str.); isto za l. 1845 (str. 33), 1849 (str. 42) in 1850 (str. 60); Claricini 387; M. Škarica, Andrija Mosetig in babiška šola v Zadru, ZstV 1958, 462–63 (z lit.!); B. Gregorig, Lineamenti di storia medica goriziana, Acta medicae historiae patavina XI, a. ac. 1964–65, 72.

V-č