Mlakar, Iztok (1961–)

MLAKAR Iztok, gledališki igralec in kantavtor, r. 21. jun. 1961 v Postojni, sicer doma iz N. Gorice, kjer tudi živi. Oče Alojz, oficir v pokoju, mati Matilda Kevelj, gospodinja. Osn. š. v N. Gor., prav tako gimn. (mat. 1980). 1980–81 vojaški rok. Nato se vpisal na AGRFT v Lj. in dipl. 1986. Kot gimnazijec je začel z gledal. delom in uspešno deloval v Mladinskem odru. Od 1986 je zaposlen v PDG v N. Gor. V repertoarju tega ima viden delež. Njegova prva večja vloga v sezoni 1986–87 Toulon (Rdeči nosovi), za katero je prejel Borštnikovo diplomo in nagrado TV Lj. za mladega igralca na 21. Borštnikovem srečanju v Mariboru. V sezoni 1988/89 je za vlogo Jude (Evangelij po Judi), Ferruccia (Komedijant) in Novaka (Jasnovidka) prejel nagrado Društva dramskih umetnikov Sje. Izkazal se je tudi v sezoni 1991–92 v Poskrbi za Amelijo (G. Feydeau) in 1992/93 v Henriku IV. (L. Pirandello). Odlikuje ga lastnost oblikovanja vlog "s posebnim cinizmom". Nasploh se je odlikoval v predstavah za mladino in otroke (A. Goljevšček: Čudežni kamen, M. Shwinz: Kraljevi smetanovi kolački, F. Lainšček: Čiren čaj in juha kokos kvak kvak) s svojo sproščeno komedijantarsko igrivostjo. Kot študent je glasbeno nastopal in vodil skupino Stribor, ki je črpala glasbene oblike po starih narodnih zapisih. 1990 je izdal kaseto v primorsko-kabarejsko-šaljivem slogu Štorje in baldorije, za katero je 1993 prejel nagrado F. Milčinskega Ježka. Maja 1994 je izdal svojo drugo kaseto Balade in štroncade. Vseh devet skladb je napisal sam, priredbe je naredil D. Šuligoj, ki je tudi odigral vse instrumente. V mehkih in rahlo zasanjanih pesmih (harmonika, kitara, orglice in bas) se spominja starih – dobrih časov. Junak njegovih pesmi je mali človek. Posnetki so prežeti s prijetno ironijo.

Prim.: Vprašalna pola apr. 1994; PDG ob otvoritvi nove gledal. hiše, N. Gor. 1994, 79, 81, 87, 100, 104 s sl.; Borštnikovo srečanje (Zbornik) 1988, 45; PrimSreč 123, 1991, 606; Dnevnik 27. dec. 1988; PDk 3. jun. 1994; PrimN 3. jun. 1994.

Sirk