Mlakar, Albin (1890–1946)

MLAKAR Albin, častnik, r. 25. febr. 1890 v Planini pri Rakeku, u. 21. jul. 1946 v Mrbu. Oče Štefan, uradnik na železnici, mati Marjeta Beg. V Kremsu na Donavi je končal kadetnico, 1909 je postal praporščak, 1912 je napredoval v poročnika pri saperskem bataljonu št. 14., s katerim je ob izbruhu prve svet. vojne odšel na rusko bojišče. Tu se je prvič odlikoval v boju s kozaki in bil ranjen in se še po nepopolnem okrevanju prostovoljno prijavil na bojišče. Febr. 1916 je kot saperski poročnik prišel na tirolsko bojišče, kjer je 26. maja 1916 v predrzni akciji zavzel it. trdnjavo Casa Ratti in bil odlikovan za hrabrost z viteškim križcem Leopoldovega reda. Naslednji M-jev uspeh je bila razstrelitev vrha gore Monte Cimone (1230 m) nad Arsierom; 23. sept. 1916 je v komori pod it. kavernami eksplodiralo 4.500 kg dinamita, 870 kg diamonala, 1.000 kg črnega smodnika. Nastal je 22 metrov globok krater s premerom 50 m. Leto dni kasneje je M. skušal podobno akcijo izvesti na Vršiču v krnskem pogorju; 24. okt. 1917 je avstrijska eksplozija omogočila pehoti, da je zavzela Vršič; za osebno hrabrost je bil nadporočnik M. odlikovan z redkim odlikovanjem, z zlato medaljo za oficirje. Zaradi eksplozije je zbolel za živčno boleznijo. Manj znana in redko omenjena vojaška akcija pod poveljstvom nadporočnika M. je bila odstranitev it. žičnih ovir pri Monte Costoni, kar je omogočilo prodor avstrijske pehote; datum in podrobnosti o akciji niso znane. 1918 je bil povišan v stotnika in bil predlagan za red Marije Terezije. Zaradi razpada vojske odlikovanja ni dobil. – M. je bil najznamenitejši slovenski častnik v avstroogrski vojski. V prevratnih dneh nov. 1918 je organiziral slov. vojsko na Ptuju, kjer je hotel izvesti udar, ki ga je preprečila intervencija predstavnika ptujskega narodnega sveta pri generalu Maistru. Po zdravljenju zaradi živčne bolezni se je maja 1919 vrnil v vojsko in sodeloval v bojih za Koroško. Sprejet je bil v jsl. vojsko kot inženirski kapetan II. stopnje. Kapetan M. je bil dodeljen inženirskemu odseku Dravske divizijske oblasti, kjer je služboval do okt. 1920. Nato je bil upokojen. Od upokojitve je živel v Mrbu in na Ptuju, kjer je izdeloval radijske aparate; napredoval je v čin rezervnega majorja. Ob nem. okupaciji je sodeloval v organizaciji nem. oboroženih sil Todt v Ormožu. Sept. 1944 je nenadoma stopil v partiz. vojsko in bil z odredbo Glavnega štaba nameščen v pisarni Belokranjskega vojnega področja v Črnomlju; vodil je gradnje cest in mostov. V tem času je izdelal »Mlakarjeve tabele za mostove«; po njegovih načrtih je bil apr. 1945 postavljen most v Brodu na Kolpi.

Prim.: Janez J. Švajncer, Kron 38/1990, 50–56; EncSje 7, 186.

Svp.