Milič, Pavel (1930–)

MILIČ Pavel, tehn. izvedenec, gospodarstvenik in podjetnik, r. 29. jun. 1930 v Briščikih (Zgonik) v obrtniški in podjetniški družini. Oče Josip, doma iz Briščikov, šofer, a je delal tako pri očetu v kamnolomu kot v gostilni pri materi Kristini, mati Marija Tavčar, gospodinja, roj. v Krepljah. Prvi dve leti osn. š. v Briščikih, ostale razr. na Opčinah, kamor se je družina preselila l. 1938. Faš. oblast je 1936 poitalijančila ime in priimek v Paolo Emili, a že 1947 je oče dosegel spremembo v izvirno slov. obliko Milič. Obiskoval je sred. š. Brunner v Rojanu, saj tedaj na Opčinah še ni bilo sred. šol, nato pa teh. zavod A. Volta in maturiral 1949. Želja po nadaljevanju študija se mu ni izpolnila, kajti s tehnično diplomo tedaj ni bil mogoč vpis na U. Tako se je zaposlil pri očetovem gradbenem podjetju, ki ga je kasneje tudi prevzel. Kmalu je začel delati tudi na športnem področju, saj se je še zelo mlad vključil v športne vaške organizacije, najprej kot član nogometne ekipe Prosveta na Opčinah, kasneje pa v motorni klub Jadran in športno društvo Polet, za katero je kot gradbeni tehnik pripravil načrte in kot gradbenik zgradil športne objekte na Pikelcu. Ukvarja se tudi z jadralstvom in kot jadralec je preds. nadz. odb. YC Čupa. Kot gospodarstvenik je bil že 1969 izvoljen v upravni odbor Hranilnice in posojilnice na Opčinah; več let je bil njen podpreds., a od 1983 je njen preds. in s svojim delom je veliko pripomogel k rasti hranilnice in njenemu razvoju v moderen denarni zavod – Zadružno kraško banko (po združitvi s Hranilnico in posojilnico iz Nabrežine). Več let je tudi član uprav. odb. Deželne zveze hranilnic in posojilnic v Furlaniji-Julijski krajini; tu se zavzema predvsem za uveljavljanje naših zadružnih denarnih ustanov, ki imajo poleg vsesplošnih tudi specifične probleme kot »banke« manjšine. Letos je bil izvoljen tudi v glavni odbor Osrednjega kreditnega zavoda hranilnic in posojilnic (IC-CREA) v Rimu. Kot družbeni delavec je bil 1978 med pobudniki za ustanovitev organizacije za zaščito Opčin, v kateri še danes deluje kot njen preds., predvsem pa nastopa proti najrazličnejšim špekulacijam tako politične kot narodnostne in socialne narave; 1985 je bil izvoljen na splošnih volitvah v jusarski odbor na Opčinah kar s 1960 preferenčnimi glasovi in tako postal tudi njegov preds.; tu se poteguje zlasti za odpravo velikih pomanjkljivosti pri upravljanju jusarske dediščine, ki jo je vsa povojna leta in še do pred kratkim tržaška občinska uprava povsem zanemarjala.

Prim.: Arhiv OZE pri NŠK Trst; Arhiv HPO; NL 29. apr. 1992; PDk 4. sept. 1994 in 15. okt. 1994 s sl.; osebni podatki 10. okt. 1994.

Ropet