Milevoj, Lea (1947–)

MILEVOJ Lea, roj. MILHARČIČ, agronom, univ. prof. r. 28. mar. 1947 v Matenji vasi pri Postojni. Oče Janez Milharčič, kmet, mati Julijana Mrše, gospodinja. Osn. š. v Prestranku, gimn. v Postojni in tu maturirala 1966. Diplom. je 1971 na Biotehn. fak. (BTF) v Lj., na odd. za agronomijo in prejela Prešernovo nagrado za študente. 1977 je istotam magistrirala in 1988 doktorirala iz zdravstvene problematike kmetijskih rastlin. Tam se je zaposlila 1971, najprej kot brezplačni volonter, 1972 pripravnica, 1974 tehnična sodelavka, 1977 asistentka za varstvo rastlin, 1988 izvoljena za docentko za Varstvo rastlin in Entomologijo ter 1994 za izred. prof za predmete Entomologija in Varstvo rastlin. Mentorica je številnim diplomantom na višješolskem, visokošolskem in podiplomskem študiju na BTF. Nosilka je predmeta Izbrana poglavje iz entomologije na podiplomskem študiju, smer Fitomedicina na BTF v Lj. V Katedri za varstvo rastlin (sedaj Inštitut za fitomedicino) na BTF oddelku za agronomijo, je tudi raziskovalka. Doslej nosilka ali sodelavka v raziskovalnih projektih: Vpliv nekaterih herbicidov na občutljivost gojenih rastlin proti boleznim in na fiziološke procese pri parazitskih glivah; Zatiranje plevelov v rži s herbicidi; Patologija koruze (proučevanje razširjenosti Fusarium vrst in drugih gliv na koruzi ter preučevanje odpornosti hibridov in domačih linij koruze na Fusarium vrste, preučevanje razširjenosti škodljivcev koruze; koruzna vešča, sovke, strune, listne uši): Zatiranje močvirske preslice na Ljubljanskem barju s herbicidi; Raziskava zatiranja plevelov na intenzivnih pašnikih s herbicidi (v projektu: Optimalizacija pridelovanja poljščin, travinja in vrtnin); Raziskava talne favne na pašnikih (v projektu: Pridelava krme in uravnotežena raba travišč Slovenije); Raziskava parazitoidov za zatiranje listnih uši – Aphididae (v projektu: Integrirana fitomedicina Slovenije); Raziskava bolezni in škodljivcev pri vrtninah. Njeno strok. delovanje, ki je povezano s kmetijsko prakso, obsega strok. predavanja in svetovanje. Uvedla je gojenje koristnih vrst za potrebe biotičnega zatiranja fitofagnih žuželk. Doslej je objavila 18 izvirnih znanstvenih del v domačih in tujih znanstvenih revijah. V njih obravnava zlasti zdravstveno problematiko in odpornost koruze, stranske učinke herbicidov na glive, problematiko zapleveljenosti pašnikov, vpliv paše na favno na pašnikih, bolezni ajde, bolezni kumar, koristne (entomofagne) vrste žuželk, razkuževanje zemlje s pomočjo sonca (solarizacija). Med temi so važnejša: Vpliv nekaterih herbicidov ureatov na okužbo koruze z glivami Fusarium spp (Zb. BTF Univ. v Lj. 31, 1978); Prispevek k preučevanju bolezni koruze v Sloveniji (Zb. BTF Univ. v Lj. 37, 1981); Prispevek k poznavanju Agriotes ustulatus Schall. v Sloveniji (Zb. BTF Univ. v Lj. 45, 1985); Buckwheat diseases (Fagopyrum 9, 1989); Preučevanje zoofagne hržice Aphidoletes aphidimyza (Rond.) (Diptera, Cecidomyidae) v Sloveniji (Zb. BTF Univ. v Lj. 57, 1991); Parazitoida Aphidius matricariae Hal. in Diaretiella rapae (M'Intosh) Hym. (Aphididae) na Rhopalosiphum padi L. Hom. (Aphididae) v Sloveniji (Zb. BTF Univ. v Lj. 59, 1992); Über den Einfluss einiger Harnstoffherbizide auf das Wachstum von Bacillus cereus Frankl. et Franki. (Fragmenta herbologica croatica 16, 1972); Die Wirkung der Harnstoffherbizide-Chlorbromuron, Flumeturon und Metobromuron auf das Wachstum einiger Pilze (Ekologija 9, 1974, 1); Delovanje herbicida na disanje gliva Fusarium spp (Fragmenta herbologica Jugoslavica 16, 1987, 1–2); Problematika pri zatiranju plevelov na intenzivnih pašnikih Slovenije (Fragmenta herbologica Jugoslavica 17, 1988, 1–2); Preizkus solarizacije zemlje v predalpskem klimatskem prostoru (Zaštita bilja 40, 2, 1989; 188); Der Einfluss moderner Technologien auf das Auftreten des Falschen Gurkenmehltaus – Pseudoperonospora cubensis /Berk. et Curt./ Rostow (Med. Fac. Landbouww. Rijksuniv. Gent, 56/2b, 1991); Varstvo koruze (poglavje v knjigi Koruza, ČZP Kmečki glas). Aktivno se je udeležila številnih kongresov in simpozijev z referati s področja varstva rastlin (fitomedicine) in ekologije: Beograd, 1973; München, 1978; Vrnjačka Banja, 1982; Osijek, 1984; Opatija, 1985, 1986, 1987, 1988; Lj., 1980, 1987; Barcelona, 1987; Regensburg, 1988; Ohrid, 1988; Pulj, 1990; Gent, 1991, 1994; Graz, 1991; Göttingen, 1992; Keszthely, 1993. V domačem in tujem strok. tisku je objavila 40 prispevkov iz tematike varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Članica je Slov. entomološkega društva Štefan Micheli, Slov. društva za varstvo rastlin, European Weed Research Society, IOBC-West Paleortic Regional Section.

Prim.: Osebni podatki jun. 1994; Kdo je kdo za Slovence, Lj. 1991, str. 163.

DanČ