Miklavčič - Brezigar, Inga (1952–)

MIKLAVČIČ-BREZIGAR Inga, etnologinja, kulturna delavka, r. 5. nov. 1952 v Opatiji (Hrvaška). Oče Viktor (r. 1922) je po poklicu železničarski tehnik, mati Severka Afrič (1927–79) je bila učiteljica. Družina se je večkrat selila, tako da je M. preživela otroštvo v Plaveh, kjer je obiskovala prve štiri razr. osn. š., ki jo je zaključila v Kanalu. Po maturi na gimn. v Novi Gor. je študirala etnologijo in angleščino na Filoz. fak. v Lj. ter diplomirala 1978. Najprej se je zaposlila na Zavodu za spomeniško varstvo v Novi Gor. Odbornica Občine Nova Gor. je od 1900. V Gor. muzeju dela kot kustos etnologinja od 1983, ko je pričela tudi intenzivneje javno delovati ter se usmerila v muzejsko etnologijo. Poleg redne skrbi za etnografsko muzejsko zbirko je pripravila ali sodelovala pri več strok. razstavah (Solkanski mizarji - 1984, Kmečka oblačila nekoč – Tolmin 1984, Šentviška planota - 1986, Kmečke skrinje na Primorskem - 1989, Ljudska kultura na Tolminskem - 1990, Ljudske vezenine - Tolmin 1990). Pripravila je tudi postavitev stalne razstave muzejske zbirke Trentarski muzej. Istočasno je sodelovala kot mentorica pri mladinskih raziskovalnih taborih (1985–92) ter sodelovala z različnimi šolami, tako da je pomembno tudi njeno mentorsko delo z mladino ter njihovo animiranje za vrednotenje etnografske dediščine. Sodelovala je tudi v vrsti radijskih oddaj, imela javna predavanja ter referate na strok. posvetovanjih. Ob strok. delu je nastala vrsta strok. člankov, med drugim Življenje v Breginju pred potresom 1976 in po njem (GorLtk 1983, str. 39–60), Šentviška planota, življenje na njej danes (PrimSreč 1987, str. 468–70), Dolina Trente nekoč in danes (GorLtk 1988–89, str. 25–62), Prenova Trentarskega muzeja, Prva faza (Glasnik Slov. etnografskega društva 1993, str. 46–58). Objavila je tudi vrsto strok. recenzij različnih razstav in publikacij: PrimSreč (1985, 1987, 1991–), Glasnik SED (1986–87, 1992–93), PrimN (1987), Etnolog (1992), Oko (1994).

Prim.: Osebni podatki; dokumentacija Goriškega muzeja.

Jan