Mikeln, Anton (1943–)

MIKELN Anton, umetnostni zgodovinar, r. 31. jan. 1943 v Celju, živi v Piranu. Oče Miroslav, delovodja, vodja skladišča in ekspedita ter upravnik Mohorjeve družbe na Prevaljah in kasneje v Celju. Pri Mohorjevi družbi je delal celotno delovno dobo – skoraj 50 let. Bil je Maistrov borec za sev. mejo (Malgajeva četa). Mati Ana Mihelčič iz znane glasbene družine, računovodkinja pri Mohorjevi družbi v Celju. Osn. š. je obiskoval v Petrovčah pri Celju, gimn v Celju. Istočasno glasb. š. – 10 razr. Učil se je klavirja in pozavne ter intenzivno delal v mladinskem pev. zboru. Po gimn. je nadaljeval študij na Filoz. fak. v Lj., kjer je vpisal najprej sociologijo in umetnostno zgod., kasneje tudi muzikologijo. 1970 je diplomiral na odd. za umetnostno zgod. pri prof. Nacetu Šumiju z nalogo Koprska stolnica – stavbni razvoj. 1. sept. 1966 je na priporočilo prof. Naceta Šumija še kot študent prišel v Piran na Zavod za spomeniško varstvo, ki je takrat ostal brez strok. delavcev. Na samem začetku službovanja je moral predvsem vzpostaviti organizirano spomeniško službo za območje vseh treh obalnih občin. Od 1966 do 1984 je delal kot ravn. Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kult. dediščine, od 1984 pa je tam zaposlen kot konservator. V povezavi s strok. delom in uveljavljanjem spomeniške službe na Obali in v Sji je aktivno deloval v najrazličnejših organih na področju kulture in stanovanjskega gospodarstva v občini Piran, Obalni skupnosti in republiki. Bil je polit. aktiven v SZDL in ZKS v občin. in republ. merilu. Bil je preds. Skupščine Občine Piran (od 1978 do 1982), dva mandata član Izvršnega sveta Skupščine Občine Piran ter 1990 tudi njegov preds. Delal je tudi v strok. društvih – Umetnostno zgod. in v Slov. konservatorskem društvu – in s prispevki ter referati sodeloval na vrsti simpozijev. Bil je pobudnik ustanovitve Skupnosti zavodov za varstvo naravne in kult. dediščine v Sji in njen prvi preds. Z referati je sodeloval tudi na mednar. strok. srečanjih o prenovi mest. Član je Nacionalnega komiteja ICOMOS. Večina strok. dela je ostala v strok. gradivih Medobčin. zavoda za varstvo naravne in kult. dediščine kot posebne strok. podlage in konservatorski programi. Nekaj od tega je bilo tudi »izdano« v večjem številu izvodov kot gradiva zavoda (Razglasitve kult. in zgod. spomenikov v občini Piran, Razglasitve … v občini Izola, Prenova Pirana I, Prenova Pirana II, itd.). Največ strok. gradiv je povezanih s problematiko mestne prenove oz. prenove naselbinskih območij. V turističnem vodiču Piran (Portorož 1972), ki je izšel v slov., it., angl. in nemšč., je prispeval umetnostno-zgod. del. V reviji Obala (1971, št. 8, str. 32–35) je izšel njegov članek o prenovi Pretorske palače v Kopru. Za uspešno delo je prejel priznanje Občine Piran ter Steletovo priznanje, ki ga podeljuje Slov. konservatorsko društvo.

Prim.: Osebni podatki; katalogi Domoznanskega oddelka koprske Osrednje knjižnice.

ViK