Melink, Branko (1950–2008)

MELINK Branko, duhovnik in publicist, r. 30. dec. 1950 v Čolnici nad Kanalom ob Soči, biva na Štjaku. Oče Franc, kmet, nato delavec v cementarni Anhovo, mati Jožica Paravan. Osn. š. v Ligu in v Kanalu ob Soči, gojenec Malega semenišča in dijak Sred. verske šole v Vipavi v letih 1965 do 1969, vojak v Skopju 1969 in 1970, zatem matura v Sred. verski šoli v Vipavi. V letih 1970 do 1976 v lj. semenišču slušatelj Teološke fak. V duhovnika posvečen 29. jun. 1975 na Sveti Gori pri Gorici. 1975 kaplan v Piranu, 1976 kaplan v Št. Petru na Krasu (Pivka). V jeseni 1976 je bil imenovan za prefekta v Malem semenišču v Vipavi. Na škofovo željo se je vpisal na slavistiko in romanistiko na Filoz. fak. v Lj., absolviral 1980, med tem je bil 1977/78 nedeljski kaplan v Dornberku. 1979 je prevzel delno poučevanje slov. in it. jezika na SVŠ v Vipavi. Do 1990 je opravljal obenem tudi službo duhovnega pomočnika v Vipavi, o Veliki noči 1990 je prevzel župniji Vrabce in Štjak, kamor se je v jeseni 1991 preselil. Bil je soustanovitelj semeniškega glasila Iskre, po eno leto je urejal glasilo bogoslovcev v Lj. Virtuti et musis in Pogovore. V Vipavi in Lj. je sodeloval v dramskih skupinah. Priložnostno je objavljal nabožne, literarne, jezikovne in umetnostne sestavke v Družini, Cerkvi v sedanjem svetu in Oznanjenju, po eno predavanje v Goriškem letniku in Primor. srečanjih. Lektoriral je veroučne priročnike Ognjišča in druge publikacije, prevajal iz it.: samostojno knjigi Antikrist in njegovi predhodniki, Štjak 1990 (izbor odlomkov iz dela Marije Valtorte), in Jezus prijatelj, Dolnji Logatec 1993. Ljubiteljsko se ukvarja s cerkv. arhitekturo, umetnostjo in posebej z zvonarstvom.

Prim.: Osebni podatki.

T. P.