Mavrič, Alojz (1874–1954)

MAVRIČ Alojz, posestnik, javni delavec, r. 27. jun. 1874 v Fojani v Brdih, u. 4. febr. 1954 prav tam. Oče Jožef, mali kmet in gostilničar, mati Rezika Zamar, umrla, ko je imel sin štiri leta. Študiral je v zavodu pri kapucinih v Gor. Bil je priden dijak, ker pa se ni odločil za duhovniški poklic in ni mogel zanj nihče plačevati, je moral pred maturo študij opustiti. Vrnil se je v Fojano, se poročil z Angelo Zuljan iz Boršta in sta imela deset otrok. Postal je občinski mož in sploh vodilni mož v vasi. V prvi svet. vojni je bil avstr. vojak v Devinu, Ronkah in Štivanu, ranjen na Krnu, zajet na Kostanjevici in poslan v it. ujetništvo v Avezzano. Po vojni sta z ženo kupila nove zemlje, sezidala novo hišo in vsadila nove vinograde. – M. je bil med ustanovitelji Poljedelskega društva kolonov in malih posestnikov v Fojani 9. apr. 1922 ter prvi preds.; od 1929 do 1950 je bil nepretrgoma preds. in duša Fojanske zadruge. Ta zadruga je bila izredno pomembna za Fojance, ki so bili v glavnem koloni, ker jim je dala pravno osnovo za odkup in obnovo grofove zemlje. Lastniki zemlje so bili grofje Baguer, lastniki gradu Dobrovo (gl. PSBL I, 28), ki so hoteli po prvi svet. vojni prodati posestva v Fojani in Barbani nekemu grofu iz Milana. Grozila je nevarnost za obstoj slov. družin. Razmišjali so, da bi vsakdo kupil svojo kolonsko kmetijo, toda niso imeli denarja. Veliko oporo so našli v pobudah in nasvetih dr. M. Tume in inž. Guštinčiča. Kasneje je grozila še nevarnost, da odkupi zemljo Ente di Rinascita ter naseli it. kolone. Kljub zaprekam in revščini, neredni vojni odškodnini, slabim letinam, krizi so v letih 1941 in 1942 postali gospodarji na svoji zemlji. Bistri in izredni možje so tako rešili potujčenja dve slov. vasi na skrajni zahodni meji: Fojano in Barbano. Izmed vseh pa se je najbolj odlikoval možati in brkati Al. M.

Prim.: Pisni podatki prof. Krasulje Suhadolc 31. mar. 1987 (arh. PSBL); Ludvik in Ciril Zorzut, Svobodni kmetje, Dobrovo v Brdih 1974, pass.

Jem.