Marizza, Jožef (1877–1961)

MARIZZA Jožef, sindikalni voditelj, r. 6. apr. 1877 v Nabrežini pri Trstu, u. 20. dec. 1961 tam. Oče Ivan, mati Agneza Radovič. Po poklicu je bil klesar; v ospredje je stopil v času najdaljše stavke v zgod. nabrežinskih kamnolomov (nov. 1904 – apr. 1905); v tem času je imel opravka z žandarmerijo. 1907 je zastopal nabrežinske in tržaške kamnarje na kongresu zveze kamnarskih delavcev na Dunaju. Isto leto je bil med soustanovitelji krajevne organizacije JSDS. 1908 je predsedoval okrajni konferenci JSDS v Gorici, naslednje leto pa kandidiral na listi te stranke na deželnozborskih volitvah. Večkrat je nastopil kot govornik na prvomajskih in siceršnjih polit. in sindikalnih zborovanjih. Sodeloval je v levičarskih listih, včasih je objavil tudi daljše zapise (npr. v Delavskem listu 1908–09 in Naših zapiskih 1913–14). Na konferenci klesarskih organizacij južnoavstr. dežel (ta je bila v Nabrežini 1912) je bil izvoljen v tajništvo tega telesa. – Zaradi pacifističnega agitiranja na nabrežinski železniški postaji ga je vojaško sodišče v Gor. 1915 obsodilo na dve leti in pol strogega zapora, poostrenega s trdim ležiščem in postom. Po vojni je postal preds. krajevne bolniške blagajne, angažiral se je tudi v sindikatu stavbinskih delavcev za Julijsko krajino (tj. organizaciji, ki je združevala tudi kamnarje). 1921 je vstopil v upravni svet Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo. Deloval je tudi v Socialistični stranki; bil je član dežel. odbora unitarne frakcije, v stranki je ostal tudi po razkolu s komunističnim krilom. Spričo tega ga je časopis Delo spomladi 1922 kritiziral. Isto leto ga je škvadristična tolpa pretepla med vdorom na sedež bolniške blagajne v Nabrežini. V naslednjih letih so ga faš. oblasti preganjale in večkrat zaprle. – Po 2. sv. vojni je nadaljeval polit. delovanje in bil izvoljen na listi KPI v devinsko-nabrežinski občinski svet.

Prim.: Krstne matice v Nabrežini; Naši zapiski 1914, 1–2; E 25. febr. 1915; A. Škrk, Nabrežinski kamnolomi nekdaj in danes, Ljud. koledar 1953; Delo 6. apr. 1922; Proletarec 16. apr. 1921; G. Piemontese, Il Movimento Operaio a Trieste, Dalle origini all'avvento del fascismo, Rim 1974; M. Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918–1921, Mrb. 1972.

Ivan Vogrič