Primorski slovenski biografski leksikon
MARCINA Franc, delavec pri Soških elektrarnah, tigrovec, r. 23. sept. 1907 pri Sv. Luciji (Most na Soči), u. 9. mar. 1969 v Plaveh. Mati Marija Marcina (oče neznan). Osn. š. pri Sv. Luciji. Med gradnjo Soških elektrarn je bil zaposlen kot skladiščnik gradb. materiala pri Sv. Luciji, nato pri gradnji elektrarne v Ampezzo Carnico pri Tolmezzu. Med zaposlitvijo pri Sv. Luciji ga je preganjala faš. polic., predvsem polic. komisar Bicchi v Tolminu, ki je ponovno uradno pismeno zahteval od glavnega inž. Giorgia Forlija, naj M. odpusti iz službe zaradi protiit. mišljenja. Inž. Forli je nekajkrat odgovoril komisarju, da je M. zanesljiv in pošten delavec, ki vestno opravlja svoje posle, zato ga ne more odpustiti, in še dodal, naj M. aretira, če so razlogi za to. Ker komisar ni odnehal, je inž. Forli med srečanjem s prijateljem polk. karabinjerjev, poveljnikom varnostnih sil za Videmsko vojno področje v Vidmu, dejal, naj Bicchija premesti, če bi imel kako mesto, ker neprestano sitnari. Bicchi je bil kmalu premeščen. M. je bil inž. všeč, in ko je bil zaposlen v Ampezzo Carnico, je inž. pokazal M. Bicchijeva pisma in mu tudi povedal, kako je prišlo do njegove premestitve. M. je bil zelo zaveden Slov. Takoj po vojni 1919 se je vključil v obnovljeno PD in pev. zbor pod vodstvom Zdravka Muniha. M. je dobro igral in druge učil violino. Ob ukinjanju slov. šol je razdeljeval abecednike Kolačke in Prve korake ter sodeloval pri tajnem pouku slov. otrok. K temu je veliko prispevala učit. Ana Gerželj. M. je po prepovedi PD in pev. zbora, ki je seveda skrivaj deloval, med prvimi sodeloval v podtalni protifaš. dejavnosti in še zlasti s člani tajne celice Edijem Taljatom, J. Šorlijem, A. Kovačičem. Tajna ileg. liter. je prihajala iz Podbrda in Grahovega. M. in T. Rutar sta se na pobudo Srečka in J. Šorlija sestala v potoku Gadiča pri Prapotnem. – M. je bil vodja in organizator ileg. gibanja na področju Sv. Lucije. Tu je ustanovil celico mladih in starejših. Tajna celica je delovala tudi v Modreju. Zaupnike je imel tudi v drugih krajih. – V NOB je sodeloval na terenu, po vojni je bil zaposlen v Centrali Doblar, nato v Plaveh, kjer je nepričakovano umrl.
Prim.: Osebni arhiv; T. Rutar, Kratek pregled delovanja ileg. org. TIGR na Tolminskem 1927–40, TolmZb 1975.
Rut
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine