Manzini, Giuseppe (1837–1920)

MANZINI Giuseppe, socialni delavec, r. 28. apr. 1837 v Podbonescu (Pulfero), u. 1920 v S. Daniele del Friuli. Oče Antonio, mati Ana Cristancich. Najbrž je bil župan v Roncu, potem se je preselil v Videm (Udine) in bil tajnik v tehničnem zavodu. Veliko vnemo je posvetil borbi proti pelagri, bolezni, ki izbruhne zaradi pomanjkanja vitamina B2 in podhranjenosti in je bila tedaj zelo razširjena v Furlaniji, skoraj brez nje pa je bila Beneška Slovenija. To ga je spodbujalo, da se je boril za raznovrstno prehranjevanje, v nasprotju s skoraj izključnim uživanjem koruzne polente. Boril se je neustrašeno in pošiljal vloge na cerkvene in civilne oblasti. Obrnil se je tudi na Garibaldija, tedaj parlamentarca, ki je spoznal bedne razmere furlanskih kmetov in mu brzojavil: »Sram me je, da sem Italijan.« Kot zdravilo za bolezen je M. predlagal ustanovitev kmečkih pekarn, da bi iztrgal oblasti plemiških posestnikov uporabo pekarn. Nekatere izmed teh kmečkih pekarn so še danes aktivne (Remanzacco, Pasian di Prato, S. Giovanni di Casarsa, Rivignano) in pričajo o pomembnosti M-jeve pobude. L. 1875 je objavil Kmečki priročnik (Manuale del contadino), v katerem razpravlja o pelagri, daje koristna navodila za gojenje sviloprejke, opisuje različne postopke za pridobivanje sadnega mošta idr. V slovensko narečje, kakor so ga govorili v Roncu, je prevedel Boccacciovo novelo, ki so jo uvrstili v publikacijo za proslavo V. stoletnice it. pisatelja. V zakonu z Angelino Corner so se mu rodili trije otroci: Vincenzo, Anna in Mario. Sin Vincenzo, jurist, r. 20. avg. 1872 v Vidmu, u. 16. apr. 1957 v Benetkah. Oče Giuseppe, mati Angelina Corner. Bil je najimenitnejša postava italijanskega pravnega sveta v prvi polovici tega stoletja. Odličen penalist, pripravil je nad deset tisoč strani Codice di procedura penale, ki ga je izdala v desetih zvezkih UTET iz Turina. Učil je na univerzah: Ferrara, Sassari, Siena, Turin in Padova. Bil je edini sestavljalec znanega »Codice Rocco« (Kodeks Rocco). Akademik dei Lincei in akademik Italije. Po njem je poimenovana ulica v Vidmu, Trgov. tehn. zavod S. Daniele del Friuli, doprsni bronast kip v sodni palači v Padovi.

Sin Mario, geometer, dopisnik (korispondent), Giuseppejev sin in Vincenzov brat. Rodil se je 1876 v Vidmu, izginil neznano kdaj in kje. Sodeloval je pri gradnji transsibirske železnice. Dopisoval je v videmski časopis La patrie del Friul, kjer so njegovi spisi izhajali 1900 kot Lettere siberiane. Predstavljajo dragoceno pričevanje o delu Furlanov na tej velikanski železniški progi. L. 1902 se je preselil na Antile in po 1920 ni bilo več sledijo njem.

Prim.: Lastni arhiv in tedanja časopisana poročila.

L. Chiabudini