Mankoč, Jakob (1812–1900)

MANKOČ Jakob, veletrgovec, r. 8. jul. 1812 na Kalu pri Sv. Petru na Krasu (Pivka), župnija Košana, u. 17. dec. 1900 v Trstu. Oče Blaž Mankuč, mati Marija Biščak. 1847 je začel v Trstu v ul. Fontana z lesno trgovino, ki se je počasi razvila v veletrgovino, nakupil si je, (tudi na dražbah), več nepremičnin, tako da ga štejejo med najbogatejše trž. Slov. v tistem času. Marica Bartolova (PSBL I, 38–39) poudarja, da se M. »ni po vzgledu mnogih Kranjcev, Kraševcev in drugih slov. priseljencev v Trst navzel it. tujega duha, ne, ostal je do smrti mož stare slov. korenine in v njegovi rodbini se je govorilo vedno le slov. M-evi otroci, dasiravno niso pohajali slov. š., ker jih sploh ni bilo, so ostali po duhu, po srcu in po jeziku Slov. In zato lahko rečemo: Slava očetu M., ki nam je znal v onih tako nevarnih časih ohraniti tako vzorno rodbino! Mnogo so M-evi darovali za DCM bodisi v denarju bodisi v drugih dragocenih darovih za razne dobitke.« Rodbina M. je bila med sofinancerji trž. Narodnega doma (Pozzetto). Prvotni priimek Mankuč je c. kr. namestništvo v Trstu 20. maja 1898 spremenilo v M., družina pa je to obliko uporabljala že po prihodu v Trst; v zgodnjih letih so obe obliki pisali še v bohoričici (Mankuzh, Mankozh). Rodbinska grobnica družine M. na trž. pokopališču pri Sv. Ani je najstarejša s slov. napisom. Dve imeni sta, verjetno pod Ternovčevim vplivom, napisani na ruski način: Jakob Blaževič M., Milena Bogdanovna Ternovec.

Žena Marija, roj. Obersnu (Obersnel), r. 1824 v Divači, poročena 1847, u. 1880 v Trstu. »Izvrstno je odgojila obilo svojo rodbino ter jo učila tudi spoštovati i ljubiti slov. svoj narod« (E 8. dec. 1880). Rodila je 10 otrok.

Sinovi: Josip, trgovec z lesom pri Sv. Petru na Krasu (Pivka) in v Trstu, r. 10. mar. 1849 v Trstu, u. 16. nov. 1907 v Šmihelu pri Sv. Petru na Krasu (nesreča na lovu). Bil je nadporočnik okoličanskega bataljona, odbornik Slovanske čitalnice in starosta trž. Sokola. Poročen z Margareto Dobrin (1875–1961), hčeri Olga in Gabrijela-Zdenka.

Ivan, veletrgovec, r. 5. maja 1855 v Trstu, u. 11. febr. 1923 v Lj. (pokop, v Trstu). Do 1895 jedelal anonimno v očetovi tvrdki, od 1896 družabnik pri očetu. Po očetovi smrti je postal lastnik podjetja, po prihodu It. se je 1919 umaknil v Lj. in na Bled. Javno delovanje: v Slovanski čitalnici – odbornik od konca 1882 do konca 1904, vmes od konca 1886 do konca 1889 blagajnik in 1891–92 podpreds., pri trž. Sokolu 1888–89 starosta, pri polit. društvu E odbornik od konca 1888 do konca 1892, pri Trž. posojilnici in hranilnici – soustanovitelj, 1894–96 odbornik, 1896 podpreds. in vsaj do 1902 preds., pri Jadranski banki – soustanovitelj, član uprav. sveta in 1909–1913 preds. Bil je velik dobrotnik DCM. Razen tvrdke je vse njegovo premoženje podedovala sestra Milka.

Jakob ml. (Metto, pomanjšano od Giacometto), c. kr. višji carinski oficial, r. 20. jul. 1858 v Trstu, u. 25. nov. 1932. Žena Ljudmila, roj. Foerster, sin Igor.

Ferdinand, žena Ana, otroci Ljudmila, Kazimir, Stana.

Hčere: Marija, u. 11. okt. 1882 v 34. letu, poročena z Ivanom Knausom, sinova Ivan (Janko) (1868–1912) in Maks. Sin Ivan Knaus ml. je bil trgovec in prokurist tvrdke M., poročen s Pavlino Hmelakovo iz Lokavca pri Ajdovščini. Njuna hči (Saša 1905–75) je bila poročena z umetnostnim zgodovinarjem Francetom Mesesnelom (PSBL III, 413–14), sinova umetn. zgodovinar Janez (PSBL III, 414–15) in Andrej (r. 1940), dipl. inž. elektrotehn.

Karla (Lotica – pomanjšano od Karlota, tudi Duška), r. 29. jul. 1852 v Trstu, u. 21. spet. 1920 v Lj. (pozneje prepeljana v Trst), poročena z višjim kontrolorjem ogrskih drž. železnic Edvardom Margreiterjem (u. 3. nov. 1901 v Trstu). 1900 je bila tajnica, 1901–1906 pa podpredsednica ženskega odseka DCM. »Pred božičnico je bilo v M-evi hiši živo gibanje. Gospodična Milka je znašala blago od raznih tvrdk, gospa Lotica je krojila, par šivilj je šivalo, da so se za Božič oblekli revni otroci iz š. DCM. Del M-evega stanovanja je bil od meseca sept. do novega leta spremenjen v skladišče, kamor so se k oblekam in čevljem pridružili pred Božičem še celi zaboji pomaranč, fig, datljev in drugega južnega sadja, s katerim so obdarovali vse otroke na š. DCM« (M. Bartolova). Ko je u. brat Ivan, so tudi njeno truplo prepeljali v Trst.

Ana (Milena), r. 1856 v Trstu, u. 1885 v Sežani (pokop. v Trstu), mož sodnik Matej (Bogdan) Ternovec (PSBL III, 643–45), sinovi Stanislav, Vladislav, Boleslav. Vladislav je bil pri tvrdki M. pod Ivanovim lastništvom prokurist, po Ivanovem odhodu iz Trsta pa je postal lastnik.

Antonija (Antoinette), r. 1860 v Trstu, u. ob drugem porodu 1886 v Logatcu (pokop. v Trstu), poročena 1882 z zdravnikom Stankom Stergerjem. Njuna hči Marija (Meri 1885–1938) se je 1905 poročila s častnikom in pesnikom Rudolfom Maistrom (1874–1934), poznejšim generalom, sinova Hrvoj (1905–82), dipl. ekonom., in Borut (1908–84), dipl. inž. gradb.

Milka gl. čl.

Prim.: Krstna knj. in Status animarum župn. Košana; Nagrobnik rodbine M. na trž. pokop. pri Sv. Ani; Almanacco e guida scematica di Trieste 1862–1902; Guida Generale di Trieste 1900–1921; M. Pozzetto, Poskus arhitekturne ocenitve »lj.« Dunaja – Diskusija, Dunaj in Slov., Posvetovanje, Lj. 1994, 127; Samo Pahor, Rodbina M., gradivo 1994, tipkopis; osmrtnice in nekrologi – oče: E 18., 20. dec. 1900; SN 18. in 19. dec. 1900; Soča 20. dec. 1900; Josip: E 18., 20., 21. nov. 1907, SN 18. nov. 1907; Ivan: E 13., 14., 15., 20., 21., 22. febr. 1923, SN 13. febr. 1923; J 13. febr. 1923; M. Bartolova, I. M., KDCM 1924, 48–51 s sl. (tudi o Karli); Marija: E 11. okt. 1882; E. Margreiter: E 4. nov. 1901; Ana: E 25., 28. febr. 1885; Antonija: E 22. dec. 1886; B. Hartman, Rudolf Maister, v Lj. 1989, 25–29, 184, 191.

Ry