Madotto, Aldo (1920–1987)

MADOTTO Aldo (Ćakarin), zgodovinar in kulturni delavec, r. 6. jun. 1920 v Osojanah, u. 17. okt. 1987 v Huminu (Gemona). Oče Simeone je bil po poklicu trgovec, mati Raffaella Di Lenardo pa mu je pomagala. L. 1925 se je družina preselila v mesto Sopron na Madžarskem, kjer je imel oče trg. z it. sadjem. Zato je M. opravil osn. š. v madžarskem jeziku. Z družino se je vrnil v It. 1930 in je opravil nižjo sred. š. pri salezijancih v Gor. Maturiral je na klas. lic. v Vidmu 1939. Po maturi se je vpisal na Fak. za polit. vede na tržaški U in se za plačevanje študija zaposlil kot vzgojitelj v dijaškem zavodu v Gradišču ob Soči. 1943 se je pred Nemci umaknil v Rezijo in se tam pridružil partizanom briško-beneškega odreda, kjer je bil komisar v prvi četi rezijanskega bataljona. 1948 se je zaposlil na občini v Reziji in do nov. 1976 opravljal delo funkcionarja na tamkajšnjem anagrafskem uradu. 1962 se je poročil z Ano Negro iz Solbice, stanovala sta v Osojanah in nista imela otrok. M. je bil od 1952 do 1982 stalni dopisnik iz Rezije za dnevnik Il Gazzettino. Od 1955 do 1965 je bil tudi sodelavec statističnega instituta Doxa iz Milana. 1963 je bil med ustanovitelji krajevne sekcije socialistične stranke in več let tudi njen tajnik. Bil je tudi član partiz. združenja ANPI in član Evr. feder. gibanja. 1980 je bil izvoljen v rezijanski občinski svet na krajevni listi. – M. je bil med glavnimi pobudniki in tudi prvi preds. kult. društva »Rozajanski Dum«, ki je bilo ustanovljeno 26. nov. 1983. Pod njegovim vodstvom je društvo organiziralo vrsto tečajev o zgod. in kult. domače doline v tamkajšnji sred. š. Za osnovnošol. mladino pa je pripravil nekaj natečajev za spise v rezijanskem narečju ter vrsto kult., glasb. in pev. nastopov v dvorani »Kulturske hiše« na Ravanci. V tem času je tudi pripravil za objavo Loschijev zapis o B. de Courteneyevi knjigi Resia e resiani. V Lj. pa je 13. dec. 1973 govoril o rezijanski kulturi ob predstavitvi Matičetove knjige Zverinice iz Rezije. M. je v samozaložbi izdal naslednje knjige: 1982 La Val Resia e i suoi abitanti (kratek pregled zgod. in posebnosti te doline), 1985 Resia – paesi e località (v prvem delu govori o ljudeh in kult., v drugem pa opisuje posamezne kraje in njihovo preteklost), 1987 Vivere fra le montagne (prikazuje življ. v Reziji v prvi polovici tega stol.). O pomembnejših dogodkih domače doline v povojnem času pa je zbral in uredil svoje članke v treh knjigah z naslovom Pagine di storia. Resoconti di vita resiana. Zapisi so kronološko razdeljeni po letih in po mesecih. Prva knjiga je izšla 1983 in obsega dogodke od 1951 do 1960, druga knjiga (izšla 1984) dogodke od 1961 do 1970 in tretja knjiga dogodke od 1971 do 1980. Tretji del je izšel po njegovi smrti, in sicer 1994. Knjigo je izdalo kult. društvo »Rozajanski Dum« in sta jo uredila njegova žena Ana in Luigi Paletti (gl. čl.). V vseh M-ovih knjigah je tudi veliko starih fotogr. posnetkov Rezije. Za župnij. list Pod Čanynowo sinco je M. v št. apr./maj 1973 napisal članek Nel 30° anniversario commemorati a Oseacco i caduti e dispersi in Russia (med katerimi tudi njegov brat Silvio) in v št. jan./febr. 1975, str. 112, članek Valluvione e Vincendio che distrussero Stolvizza. V reviji Il Pensiero iz Vidma je 2. dec. 1986 izšel njegov članek Il socialismo in Val Resia. V M-ovi knjigi Pagine di storia tretji del je na str. 253 objavljena dolga pesem v rezijanščini, ki so jo ob njegovi smrti pripravile in zapele ljudske pesnice iz Rezije.

Prim.: Družinski podatki; M. Matičetov, Resia, Graphik Studio Udine 1981, str. 36; L. D., o avtorju v Vivere tra le montagne (1987); L. Paletti, Ob M. smrti, Žup. list Pod Čanynowo sinco 18. nov. 1987 s sl.; L. Paletti, Aldo Madotto: 67 anni vissuti intensamente, NMat 29. okt. 1987 s sl.; ur., Umaru je Aldo Madotto, Dom 31. okt. 1987 s sl.; ur., Aldu Madottu v spomin, PDk 21. okt. 1987 s sl.; L. Paletti, A. Madotto, Il Pensiero 3. nov. 1987 s sl.

i. t.