Primorski slovenski biografski leksikon
MADONIZZA Antonio, politik, publicist, r. 8. febr. 1806 v Kopru, u. 24. avg. 1870 v Poreču. Končal je študij prava v Padovi in opravil odvetniško prakso v Trstu pri D. Rossettiju. Od 1845 je bil odvetnik v Kopru. Med bivanjem v Trstu je bil ustanovitelj in sodelavec revije La Favilla (1836–46), katere značilnost je bila precejšnja naklonjenost Slovanom. L. 1848 se je vključil v polit. delovanje istrskih It. in bil v koprskem okraju apr. 1848 izvoljen v dunajski drž. zbor. Med štirimi istrskimi it. poslanci je M. zastopal nekoliko bolj umirjeno stališče zlasti v odnosu do avstrij. drž. oblasti ter do sosednjih Slovanov. Vendar se je jul. 1848 krepko uprl predlogu, da bi se beneška Istra vključila v nem. zvezno državo. S tem v zvezi se je vnela v poletju 1848 javna polemika. M. je sodeloval pri resoluciji istr. drž. poslancev, da se uradno prizna italijanstvo Istre (razen okraja Podgrad). 24. jan. 1849 so prebivalci krajev Osp, Loka, Tinjan in Kubed izrekli M. nezaupnico. M. je takrat sodil, da je protest zakrivila »tuja duhovščina«. Pričevanja o M-ovem poslanskem delovanju so ohranjena v pismih, ki jih je pisal z Dunaja in Kromeriža. Pri odnosu do Slovanov je poudarjal njih pravico, da se nacionalno osvestijo, toda pri tem je izvzel istrske Slovane. M-ovo stališče se zrcali tudi v akcijah koprske občine jan. 1849, ki je s posebnim vprašalnikom želela izvedeti o istrskih Slovanih, o njih nagnjenjih in jezikovnih željah. V javnost se je M. ponovno vrnil 1861, ko je bil izvoljen za poslanca istrskega dežel. zbora (ponovno izvoljen 1870). Deloval je v it. nacionalnem taboru, med »nessunisti« (ime zaradi tega, ker so nasprotovali, da it. drž. poslanci delujejo v dunajskem parlamentu). 1867 je sodeloval pri ustanovitvi časnika La Provincia dell'Istria.
Prim.: G. Quarantotti, Figure del Risorgimento in Istria. Trieste 1929, pass.; A. Madonizza, Di me e de fatti miei (1806–1870). Trieste 1951; Isti, Lettere dalla costituente austriaca del 1848–49. Venezia 1966; M. Pahor, Koprska nota iz leta 1848 (ali prvi poskus namerne italijanizacije Istre), ZČ 19-20/1965–1966, 275–94; S. Granda, Prepir o nacionalni in državnopravni pripadnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49, Kronika 37/1989, 66–75; F. Semi, Istria e Dalmazia. Uomini e tempi. 1. Udine 1991, 297–99.
B. Mar.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine