Macedonio, Francesco (1927–2014)

MACEDONIO Francesco (Cesco), režiser, pisatelj, r. 19. febr. 1927 v Idriji, živi v Gor. Oče Donio, po poklicu krojač, se je zanimal tudi za glasbo in je poučeval na gor. it. glasbeni š.; mati Frančiška (Fani) Vidmar. Osn. it. š. in učiteljišče opravil v Gor., kjer je diplomiral 1946. Prvo službo je nastopil kot vzgojitelj v it. zavodih v Gor. in Gradišču ob Soči. Ko je stopil v stalež, je služboval najprej v Trevisu, nato na Goriškem, kjer je nekaj let pred upokojitvijo (1982) vodil dramski krožek na osn. slov. š. s celodnevnim poukom A. Gradnika v Števerjanu. Za gledališče se je začel zanimati 1949. M. in F. Saletta sta 1953 ustanovila gledališko skupino mladih, ki je prvič nastopila v gor. gledališču Verdi s tremi enodejankami (T. Williams, W. Sarovan, M. Achard). Iz te skupine je nastal pozneje Piccolo Teatro Citta di Gorizia, ki je deloval v okviru društva Ginnastica Goriziana in pri katerem so sodelovali mdr. W. Birsa, sin ljudskega pesnika Maria Birse (PSBL I, 83), D. Cej (PSBL I, 177–78), G. Toplikar (PSBL III, 30), J. Vetrih (PSBL III, 200). Skupina, ki jo je M. vodil do 1967, je predstavljala prelomnico v tradiciji gor. amaterskih gledaliških društev. M. je namreč uprizoril kulturno zelo pomembna (Il diario di Anna Frank) in umetniško dovršena dela iz svetovne dramatike (Ruzante, Miller, Lorca, Goldoni, Čehov, Molière, De Musset) ter je pri odrskih postavitvah upošteval izkušnje sodobnega, še posebej ruskega (Mejerhold, Stanislavskij) teatra. Poleg režiserskega je M. v mnogih primerih opravljal tudi scenografsko delo, sam in skupaj z drugimi. Z gor. skupino Piccolo Teatro je zmagal več nagrad, med katerimi prvo nagrado za režijo na dež. natečaju primavera Spilimberghese della Prosa 1959, 1961 in 1963; 1966 je v sodelovanju z it. trž. Stalnim gledališčem (TST) uprizoril predstavo Gorizia 1916, ki je v določenih ambientih povzročila veliko polemik zaradi svojih antiretoričnih in pacifističnih idej. V sezoni 1967–68, ko je začel stalno sodelovati s TST, je M. uprizoril odrsko adaptacijo F. Bordona povesti Il mio Carso S. Slataperja (PSBL III, 387–88), 1971/72 Grumov Dogodek v mestu Gogi v prevodu Sergija in Licie Pahor, 1976/77 Cankarjevo delo Martin Kačur z naslovom L'Idealista (Martin Kačur, biografia di un idealista) v adaptaciji in prevodu trž. pisatelja F. Tomizze (PSBL IV, 15–17). S tem delom je trž. it. Stalno gled. gostovalo v raznih it. mestih in tudi v Lj., Zgbu in Bgdu. Do 1990 je za TST zrežiral okoli 20 predstav (Ibsen, Goldoni, Gozzi, Bordon), med katerimi Maldobrie, Noi delle vecchie province in L'Austria era un Paese ordinato, ki sta jih napisala trž. pisatelja L. Carpinteri in A. Faraguna. Že 1969 je začel sodelovati z it. in (nekoliko pozneje) hrvaškim dramskim ansamblom reškega gledališča I. Zajc, za katera je med 1969–76 in 1982–83 zrežiral okoli 10 del (Cervantes, Molière, Weiss, Ruzante, Shakespeare). V sezoni 1971–72 je v sodelovanju s scenaristom M. Lipužičem uprizoril za lj. Dramo Mercierjevo grotesko Flint, 1972–73 pa Ruzantejevo Vdovo iz Ancone. Od 1972 do 1982 je z avtorjem dramskih tekstov V. Franceschijem postavil na oder za dramsko skupino Nuova Scena iz Emilie Romagne osem del. Apr. 1976 je stopil kot ustanovni član v trž. skupino La Contrada, za katero je do 1994 zrežiral 27 del, še posebej srednjeevropskih in trž. sodobnih avtorjev (Turrini, Gel'man, Arbuzov, Mrožek, Grisancich, Cecchelin). Uprizoril je tudi nekaj tekstov za mlajše, ki jih je napisal sam (La vecchia e la luna, Teatro per fisarmonica, L'inverno del pettirosso, Racconta tu che racconto anch'io, E tutto per una rosa, Dietro la cometa).

Prim.: Osebni podatki; Corriere di Trieste 2. nov. 1958; Gazz. 21. maja 1959; R. Joos, Dieci anni di Piccolo Teatro, InizI 1961 (III), 6, 55–59; Dometi apr. 1971, 1/2, 117–18; L'Arena di Pola 18. mar. 1975; V. Predan, Groteska o uporniku, Delo 1. jun. 1972; Delo 13. febr. 1976, 8. in 11. febr. 1977; La Voce del Popolo 7. jan. 1976; Il Meridiano 19. febr. 1976; Jana 9. febr. 1977; O. Bertani, L'Idealista, Il Dramma febr. 1977, 16–18; Vjesnik 8. apr. 1977; Ridotto 1978, 1, 37–38; G. Ziani, Teatro, luogo di memorie per un regista di frontiera, Picc. Illustrato 25. nov. 1978 (I), 39, 18–20; Picc. 30. dec. 1978, 5. in 21. dec. 1988; A. Devetag, Francesco Macedonio: l'oscuro fascino della regia, Il Punto 30. apr. 1979, 7, 21–23; PDk 26. okt. 1982; I Quaderni del Teatro, Trieste 1989, 42, 71–74; Il Tempo 16. jan. 1992; Il Messaggero 18. jan. 1992; Corriere della Sera 19. jan. 1992; Scuola Nostra 1994, 24/25.

Vh