Musoni, Francesco (1864–1926)

MUSONI Francesco, geograf, speleolog, zgodovinar, politik, r. 11. nov. 1864 v Sarženti pri Špetru (S. Pietro al Natisone) v Benečiji, u. 18. okt. 1926 v Vidmu. Oče Anton, kmet, mati Terezija Tomasetigh iz Kozce v bližnji občini Sv. Lenart, gospodinja. Po gimn. in humaniora v Vidmu študiral geografijo pri takratnem vodilnem ital. geografu Giovanniju Marinelliju na U v Padovi, kjer je doktoriral 1888. Nato je bil prof. eno leto v Cevi (provinca Cuneo v Piemomtu) na gimn., potem prof. zemlj. na Trgov. tehničnem zavodu v Palermu, od 1892 na enakem zavodu v Vidmu, kjer je postal 1923 ravn. in prof. zgod. in filoz. na novem Znanstv. liceju, nekaj mes. pred smrtjo pa ravn. na starem Trgov. tehn. zavodu. 1902 je bil izvoljen za privatnega docenta, 1915 pa za honorarnega prof. geografije na U v Padovi, vendar Vidma ni zapustil. Od 1902 do smrti je bil preds. Circolo speleologico e idrologico v Vidmu. Tu je ustanovil 1904 speleološko revijo Il Mondo Sotterraneo, ki je izhajala do 1923. Aktivno se je udeležil domala vseh geograf. kongresov v It. Sodeloval je pri velikem mednar. atlasu Touring Cluba. Nazadnje mu je bila poverjena redakcija balkanskih pokrajin, posebej Jsle in Bolg., pri ital. enciklopediji Treccani, a ga je prehitela smrt. Znanstveno dejavnost, ki ji je posvetil domala 35 let življenja, je osredotočil na rodno Furlanijo in tu posebej na Benečijo, kjer je proučeval tudi etnografijo in folkloro njenih prebivalcev, kar mu je omogočilo poznanje jezika tamkajšnjega slov. življa. Kot dober poznavalec slovanskih jezikov je propagiral slavistiko v It., medtem ko je sam izpričal veliko zanimanje za južne Slovane. Študije, ki so izšle samostojno, so: La vita degli Sloveni, Palermo-Torino 1890; Sulle incursioni dei Turchi in Friuli, I-III, Ud. 1890–92; La Macedonia e la questione d'Oriente, Ud. 1894; Gli studi di Folklore, Ud. 1894; Russia, Ud. 1895; Fiera di San Quirino presso S. Pietro al Natisone, documentata del 26 giugno 1254, Ud. 1898; Le sedi umane nel bacino medio del Natisone, Firence 1908; La Nazione Slovena e l'attuale momento politico, Milano 1916; La provincia di Udine e l'invasione nemica, Ud. 1919; Cenni sulle condizioni politiche della Jugoslavia, Ud. 1923; La Jugoslavia. Profilo geografico, fisico, etnico-linguistico, economico, Firence 1923. V Rivista Geografica Italiana so izšle razprave: Sulle lingue e sui popoli Jugo-Slavi (1896); I nomi locali e l'elemento slavo in Friuli (1897); La Penisola Balcanica e l'Italia (1904); Studi antropogeografici: Le sedi umane in Serbia e nei paesi serbi (1906); Il Monte Nero e la toponomastica della Penisola Balcanica (1916); A proposito di topolessigrafia e toponomastica slava nella Venezia Giulia (1917); Jugoslavia e Italia (1922–23). Največ prispevkov, med njimi tudi o kraškem podzemlju v Toskani, Apuliji in Belgiji, je objavil v Il Mondo Sotterraneo. S slov. področja v Benečiji so to: Velika Jama in S. Pietro al Natisone (I, 1904–05); Visita alle sorgenti di San Giovanni d'Antro (prav tam); Esplorazione di alcune grotte dei Bernadia (II, 1905); Esplorazione di due voragini (III, 1906–07); Le sorgenti della valle media del Natisone (IV, 1907–08); Fenomeni carsici sopra Jainich (prav tam); La regione sorgentifera del fiume-torrente Natisone (V, 1908–09); Una voragine sul monte Hum (prav tam); Fenomeni carsici sopra Mersino (prav tam); Un lago quaternario già esistente nelle valli dell'Alberone e dell'Erbezzo (VI, 1909–10); Una voragine nel conglomerato pseudocretaceo in valle del Natisone (prav tam); Una voragine nei pressi di Terpezzo (prav tam); La grotta «Veleniza» presso Zamier (IX, 1913); Doline di sprofondamento presso Carraria (prav tam); Influenza del carsismo sulla vita pastorale nel bacino medio del Natisone (prav tam); Due grotte in Val del Natisone (XV-XVI, 1919–20). Pomembnejši prispevki, ki so izšli drugod, so: Un po' di bibliografia resiana (Pagine friulane, IV, 1891, 111 ss.); Il più antico documento datato della lingua slovena in Friuli (Il Friuli, X, 1892, 181); Estensione e numero degli Sloveni (Geografia per tutti, 1892, št. 7, 181); La Resia e i Resiani (prav tam, 1892, 306 in še 321 ss.); Usi e costumi degli Sloveni veneti (Archivio per lo studio delle tradizioni popolari, Palermo 1893); Le ultime incursioni dei Turchi in Friuli (Atti dell'Accademia di Udine, III serie, 1893–94, vol. I); Le terre slovene nel IX secolo (In Alto, Cronaca della Società Alpina Friulana, V, 1894); Sulle condizioni economiche, sociali e politiche degli Slavi in Italia (Atti del II Congresso Geografico Italiano, Roma 1895); Contributo agli studi toponomastici sul Friuli (Atti dell'Accademia di Udine, Udine 1896); Fra gli Sloveni di Montefosca (slov. Črni vrh) (Pagine friulane, X, 1898, št. 10); La lotta delle nazionalità in Austria (Atti dell'A., 1898–99, ser. III, vol. VI); »Historia Langobardorum« e gli Sloveni del Friuli (Atti del Congresso Storico Internazionale tenuto a Cividale, 1899); Le sorgenti Na Klantz, Arpit e Pojana (La patria del Friuli, Udine, okt. 1908); Studi antropogeografici sulle Prealpi Giulie (Guida del Friuli, vol. IV, 1910, 106 ss.); La popolazione in Friuli (Annali del R. Istituto Tecnico di Udine, Udine 1912 in 1915). – Ob vsem šolskem in znanstv. delu pa je bil M. tudi upravno-polit. delavec. Celih 29 let je bil nepretrgoma obč. odbornik in tudi župan v Špetru. Od 1914 do 1923 je bil pokrajinski svetovalec v Vidmu, izvoljen v čedajskem okrožju, nekak Trinkov tekmec in sodelavec. Trinko je bil izvoljen na ljudski katol. stranki (1914: 5.010 glasov), M. na liberalni (4.711 glasov). 1920 je bil izvoljen na reformistični stranki (partito riformista), dobil je 3.180 glasov, Trinko 5.901. V pokrajinskem svetu sta s Trinkom lepo sodelovala in se borila za gosp. napredek Benečije. Za njegovo poroko z Emilijo Velišič mu je Trinko napisal priložnostno pesnitev in jo izdal v posebni knjižici (Udine, Tipografia del Patronato, 1897). Politično je bil M. v prvi dobi zagovornik naglega poitalijančenja Benečanov. O tem piše S. Rutar v knjigi Beneška Slovenija (Lj. 1899): »Župan te občine (Špeter) je sedaj Fr. dr. Musoni, ki Slovencem razlaga, naj se "iz ljubezni do Italije" odreko svojemu materinemu jeziku in na kratko poitalijanijo.« Čeprav se je M. vključil v ital. kult. življenje in je pisal samo v ital., se je zlasti v svoji zreli dobi zavedal problemov Benečije in jih obravnaval v znanstvenih razpravah in z besedo v videmskem pokrajinskem svetu. Bil pa je zvest italijanski državljan, kakor je izjavil prvo nedeljo v mar. 1923 v Čedadu, ko so svečano proslavili njegovo odlikovanje z naslovom komendnika (commendatore): »Na drugi strani pa imamo največjo srečo, da smo državljani države, ki verjame v rimsko civilizacijo in velikodušnost, ki se je vedno pokazala, da spoštuje običaje, vero, jezik, kult. potrebe svojih tujerodcev in ravna z njimi kakor z drugimi državljani kraljevine« (Giornale di Udine, 6. mar. 1923).

Prim.: Izpis iz krstne knjige župnije Špeter; R. Almagià, F. M., Atti dell'Accademia di Udine, 1927–28, Ud. 1928, 145–89 z obsežno bibliografijo, ki jo je zbral F. D. Ragin; Michele Gortani, F. M., In Alto, Cronaca semestrale della Società Alpina Friulana, XXXVII, 1926, 86–87; Beneška Slovenija, Gor. 1950, 132; Giornale di Udine, 6. mar. 1923; F. M., opisovalec in glasnik Beneške Slovenije, Matajur 1952, št. 34, 3 s sl.; Gius. Marchetti, Il Friuli, Ud. 1974, 992–93; Carlo Podrecca, Slavia Italiana, ponatis z biografsko in spremno študijo Pavla Petriciga, Trst 1977, pass.; Atti del Consiglio provinciale di Udine, Ud. 1914–23 (v pokrajinskem arhivu); M. Jevnikar, Ivan Trinko pokrajinski svetovalec v Vidmu, 1902–1923, Acta Ecclesiastica Sloveniae, 6, Lj. 1984, 91–136.

Svk.