Musizza, Karel (1889–1976)

MUSIZZA Karel, duhovnik, r. v Trstu 11. avg. 1889 in u. 20. mar. 1976. Oče Bartolomej, mati Marija Sivitz. Šole je obiskoval v Trstu, kjer je kot gojenec trž. škof. zavoda 1910 maturiral na trž. liceju. Od 1910 do 1914 je bil v gor. bogoslovju. Mašniško posvečenje je prejel 7. jul. 1914. V letih 1925–28 je bil na teološki fak. v Gradcu, kjer je doktoriral 14. jun. 1928, nato je nadaljeval študije v Rimu in 8. nov. 1930 doktoriral iz cerkv. prava na Lateranski univ. (S. Apollinare). Služboval je od 1914 do 1915 kot kpl. škofa Karlina; 1915–17 je bil kpl. v Rojanu, kjer je skrbno vodil slov. Marijino družbo; 1917–20 kpl. v trž. ubožnici (Istituto dei poveri); 1920–24 tajn. na trž. škofiji in koralni vikar ter kpl. v stolnici sv. Justa; 1924–26 notar pri cerkv. sodišču in kpl. pri Starem sv. Antonu; 1. avg. 1926 je postal kanonik teolog stolnega kapitlja v Kopru in to ostal kljub nadaljnjim službam in odgovornostim. 1930 je šel v Gor., kjer je bil do konca 1938 prof. fundamentalke in študijski prefekt v gor. bogoslovju. Tu se je v letih faš. napadov na gor. bogoslovje postavil v bran svojega škofa Al. Fogarja. Odločno se je zavzemal za naravne pravice slov. ljudstva. Zato je bil skupno z msgr. Rutarjem 1934 interniran za pet let v notranjost države v Valfabbrica pri Perugii. Po dveh letih je nadšk. Margotti dosegel pomilostitev. Ker se ni smel vrniti na svoje službeno mesto, je odšel v Rim in tu 1939 dobil zaposlitev na papeški U Urbaniana (De propaganda fide), najprej kot prof. dogmatike, nato pa do 1945 kot generalni tajn. U. Lj. škof Anton Vovk, kateremu je bila poverjena skrb za slov. del tržaško-koprske škofije v coni B, ki je bila pod. jsl. upravo, je 2. okt. 1954 msgr. Musizzo imenoval za svojega delegata v Kopru z vsemi pravicami in dolžnostmi generalnega vikarja. 1956 je odšel iz Kopra, kjer je prevzel upravo slov. dela tržaško-koprske škofije v Jsli dr. Mihael Toroš v Novi Gorici. Po odhodu iz Kopra je imel svoje stalno bivališče v Trstu, a je več let živel v Benetkah. Od 1956 do 30. sept. 1968 je bil v Benetkah rektor cerkve v Mira Vecchia in kpl. pri dominikankah, od 1959 tudi sodnik pri cerkv. regionalnem sodišču v Benetkah, kateremu se je posvečal z veliko skrbjo in razsodnostjo. Zadnja leta je živel v Trstu odmaknjen in v tihoti. Msgr. M. je bil zelo nemirna, a dobra duša. Veliko je daroval potrebnim, dajal v dobre namene in še posebej za misijone. Bil je iskren prijatelj Slov. Naučil se je slov. jezika, nastopal v zaščito slov. pravic, dvigal glas in sodeloval pri spisovanju raznih spomenic na Apostolski sedež, v katerih so stala poročila o nevzdržnem stanju slov. vernikov pod faš. zatiranjem in zahteve za posredovanje.

Prim.: Škof. arhivi: Trst, Lj., Benetke; KatG 23. mar. 1976; R. Klinec, Primorska duhovščina pod fašizmom, GMD Gorica 1979, 126.

Škerl